Vplivna območja posameznih kopalnih voda so območja, kjer lahko izvajanje človekovih dejavnosti vpliva na kakovost kopalne vode in lahko predstavlja vir tveganja za zdravje kopalcev. Podatkovni niz prikazuje vplivna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Vplivna območja so določena na podlagi kriterijev iz Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in spr.) in predhodne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07 in spr.) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in spr.). Za vplivna območja kopalnih voda so skladno z navedenima predpisoma določene posebne zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Podatki so namenjeni državi in lokalnim skupnostim kot podlaga za izvajanje ukrepov na področju upravljanja kopalnih voda ali izvajanje drugih nalog upravljanja voda, za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ali na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Podatki so namenjeni tudi javnosti, kot informacija, kje se nahajajo vplivna območja kopalnih voda.

Povodji Donave in Jadranskega morja v Republiki Sloveniji sta teritorialni podlagi upravljanja z vodami in sta ob upoštevanju hidrografskih značilnosti, enotnosti in povezanosti vodnega režima določeni kot taki za zagotavljanje celovitega upravljanja z vodami. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje. Sloj v povezavi z Načrtom upravljanja voda in vodnimi telesi.

Podatkovna zbirka Referenčni odseki zajema odseke vodotokov in obale jezer, ki so pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer, kot to določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). Referenčni odseki , kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so odseki vodotokov in obale jezer, na katerih so referenčna mesta, ki so mesta z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti ter ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčni odseki vodotokov so določeni kot odseki vodotokov v dolžini 400 m gorvodno in 100 m dolvodno od referenčnega mesta. Referenčni odseki na jezerih so odseki obale jezera, na katerih je več zaporednih 100-metrskih odsekov z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti, ki ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Skladno z 4 (4). členom Uredbe o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so referenčni odseki in njihove geografske meje določene na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25.000 v državnem koordinatnem sistemu. Podatki o referenčnih odsekih in njihovih geografskih mejah vključujejo zlasti: - identifikacijsko številko referenčnega odseka; - šifro in ime vodnega telesa površinskih voda, kjer je določen referenčni odsek; - tip površinskih voda za vrednotenje ekološkega stanja (ekološki tip), za katerega je določen referenčni odsek; - dolžino referenčnega odseka; - velikost prispevne površine referenčnega odseka in - datum določitve referenčnega odseka. Referenčne odseke vodotokov zajema sloj Referenčni odseki vodotokov. Referenčne odseke obale jezer zajema sloj Referenčni odseki na jezerih. Odseke gorvodno in dolvodno od referenčnih odsekov, kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16)) zajema zbirka Odseki dolvodno in gorvodno od referenčnih odsekov.

Vodno telo je enota načrtovanja upravljanja voda, kot to določa Okvirna direktiva o vodah (2000/60/ES). Vodna telesa in njihova prispevna območja sestavljajo vodna območja. Vodno telo je pomemben in razpoznaven del voda, ki se ga določi zaradi spremljanja stanja voda ter ohranitve in doseganja ciljnega stanja voda. Postopke določanja vodnih teles določajo predpisi iz okvira Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe). Vodno telo površinskih voda je pomemben in razpoznaven del površinskih voda s primerljivimi geomorfološkimi in geološkimi značilnostmi, ki zagotavljajo primerljive razmere za razvoj in obstoj bioloških elementov. Določena so s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in spremembe). Zaradi različnih hidromorfoloških lastnosti površinskih voda ločimo več vrst (v zbirki predstavljen kot atribut VRSTA) vodnih teles površinskih voda: vodotoki (V), jezera (J), obalno in teritorialno morje (M) poleg tega pa površinske vode opredelimo še kot umetna (UVT) in močno spremenjena vodna telesa (MPVT). Umetna vodna telesa (UVT) so tiste površinske vode, ki so nastale, kot posledica človekovih posegov v prostor, močno preoblikovana vodna telesa (MPVT) pa so tiste površinske vode, ki imajo zaradi fizičnih sprememb povzročenih s človekovo dejavnostjo močno spremenjene lastnosti. Samostojna vodna telesa površinskih voda - vodotoki so določena za: - vodotoke s prispevno površino, večjo od 100 km2, - umetne kanale, daljše od 3 km, in - vodne zadrževalnike na rekah večje od 0,5 km2. Vodotoki ali njihovi deli, ki ne ustrezajo merilom (PRITOKI), so priključeni vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo. Vodna telesa površinskih voda - vodotoki so predstavljena z linijami, širša vodna telesa vodotokov s poligoni. Samostojna vodna telesa površinskih voda - jezera so določena za: - naravna jezera s površino vodne gladine, večjo od 0,5 km2, - vodne zadrževalnike na rekah in umetne ojezeritve s površino gladine, večjo od 0,5 km2. Vodna telesa površinskih voda - jezero in vodna telesa površinskih voda - morje so predstavljena s poligoni poligoni.

Prispevno območje kopalne vode je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v kopalno vodo in se določi na podlagi hidrografskih razvodnic. Podatkovni niz prikazuje prispevna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08).

Hidrografska območja, urejena v štirinivojski hierarhični sistem (HGO1, HGO2, HGO3 in HGO4) glede na velikost prispevnih površin. Na prvi, najvišji ravni je območje Slovenije razdeljeno na šest glavnih hidrografskih območij: 1. porečje Save; 2. porečje Kolpe; 3. porečje Drave; 4. porečje Mure; 5. porečje obale; 6. porečje Soče. Na drugi ravni jih je 31, na tretji 155, na četrti, najnižji ravni pa je območij 583.

Hidroekoregija je pokrajinsko območje celinskih voda, ki ga označujejo različni abiotski in biotski dejavniki in je odraz geoloških, geomorfoloških, hidrografskih, hidroloških in geografskih posebnosti območja, zaradi katerih se je izoblikovala določena vodna flora in favna. Hidroekoregije v Republiki Sloveniji so določene s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06 in 32/11).

Podatkovni niz prikazuje kopalne vode po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Kopalne vode so določene na podlagi kriterijev iz Pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Uradni list RS, št. 39/08). Z navedenima predpisoma je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS. Skladno z obveznostmi iz direktive uredba določa seznam kopalnih voda, za te kopalne vode pa je določena tudi obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda. Nadalje je določena obveznost ukrepanja v primerih, ko pride do občasnega poslabšanja kakovosti kopalne vode, oziroma kadar je voda slabe kakovosti. Kopalne vode so imenoma določene v prilogi uredbe, skupaj z navedbo šifre in imena vodnega telesa površinske vode, na katerem se nahajajo. Podatki so namenjeni državi in lokalnim skupnostim kot podlaga za izvajanje ukrepov na področju upravljanja kopalnih voda ali izvajanje drugih nalog upravljanja voda, kjer ne sme priti do poseganja v splošno rabo vode ali podeljene vodne pravice. Podatki so namenjeni tudi javnosti, kot informacija, kje se nahajajo kopalne vode.

Prispevno območje vodnih teles vodotokov je območje, s katerega vse površinske vode odtekajo v posamezno vodno telo površinskih voda (vodotok, jezero ali morje).

Porečja Save, Drave, Mure ter povodji Soče in jadranskih rek v Republiki Sloveniji so teritorialne podlage upravljanja z vodami in v Republiki Sloveniji skupaj tvorijo povodji Donave in Jadranskega morja. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje. Porečje pa je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko ali jezero. Sloj v povezavi z Načrtom upravljanja voda in vodnimi telesi.