Vodno telo je enota načrtovanja upravljanja voda, kot to določa Okvirna direktiva o vodah (2000/60/ES). Vodna telesa in njihova prispevna območja sestavljajo vodna območja. Vodno telo je pomemben in razpoznaven del voda, ki se ga določi zaradi spremljanja stanja voda ter ohranitve in doseganja ciljnega stanja voda. Postopke določanja vodnih teles določajo predpisi iz okvira Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spr.). Vodno telo podzemnih voda je pomemben in razpoznaven del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov. Vodna telesa podzemnih voda so določena s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/05) na podlagi geoloških, hidroloških, pedoloških lastnosti vodonosnikov in podatkih o rabi zemljišč in antropogenih obremenitvah.

Vodno območje je temeljna enota upravljanja z vodami v skladu z EU Okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES) in Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spr.) (angl. River Basin District - RBD). Vodno območje je s predpisom določeno območje, ki obsega eno ali več sosednih povodij, skupaj s pripadajočimi podzemnimi vodami ter morjem in je teritorialna podlaga za upravljanje z vodami. Vodni območji v Republiki Sloveniji sta določeni v Pravilniku o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo (Uradni list RS, št. 82/03). Določeni sta dve vodni območji - meja med vodnim območjem Donave in vodnim območjem Jadranskega morja poteka po hidrografski razvodnici in je enaka meji med porečjem Save in povodjema Soče ter jadranskih rek.

Vodno telo je enota načrtovanja upravljanja voda, kot to določa Okvirna direktiva o vodah (2000/60/ES). Vodna telesa in njihova prispevna območja sestavljajo vodna območja. Vodno telo je pomemben in razpoznaven del voda, ki se ga določi zaradi spremljanja stanja voda ter ohranitve in doseganja ciljnega stanja voda. Postopke določanja vodnih teles določajo predpisi iz okvira Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe). Vodno telo površinskih voda je pomemben in razpoznaven del površinskih voda s primerljivimi geomorfološkimi in geološkimi značilnostmi, ki zagotavljajo primerljive razmere za razvoj in obstoj bioloških elementov. Določena so s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in spremembe). Zaradi različnih hidromorfoloških lastnosti površinskih voda ločimo več vrst (v zbirki predstavljen kot atribut VRSTA) vodnih teles površinskih voda: vodotoki (V), jezera (J), obalno in teritorialno morje (M) poleg tega pa površinske vode opredelimo še kot umetna (UVT) in močno spremenjena vodna telesa (MPVT). Umetna vodna telesa (UVT) so tiste površinske vode, ki so nastale, kot posledica človekovih posegov v prostor, močno preoblikovana vodna telesa (MPVT) pa so tiste površinske vode, ki imajo zaradi fizičnih sprememb povzročenih s človekovo dejavnostjo močno spremenjene lastnosti. Samostojna vodna telesa površinskih voda - vodotoki so določena za: - vodotoke s prispevno površino, večjo od 100 km2, - umetne kanale, daljše od 3 km, in - vodne zadrževalnike na rekah večje od 0,5 km2. Vodotoki ali njihovi deli, ki ne ustrezajo merilom (PRITOKI), so priključeni vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo. Vodna telesa površinskih voda - vodotoki so predstavljena z linijami, širša vodna telesa vodotokov s poligoni. Samostojna vodna telesa površinskih voda - jezera so določena za: - naravna jezera s površino vodne gladine, večjo od 0,5 km2, - vodne zadrževalnike na rekah in umetne ojezeritve s površino gladine, večjo od 0,5 km2. Vodna telesa površinskih voda - jezero in vodna telesa površinskih voda - morje so predstavljena s poligoni poligoni.