Slovenski INSPIRE metapodatkovni sistem
Keyword
Nacionalno
99 record(s)
Type of resources
Categories
INSPIRE themes
Keywords
Formats
Representation types
Scale
Resolution
-
The Basic Geological Map of Slovenia as a part of joint Basic Geological Map of SFR Yugoslavia presents lithological and stratigraphic characteristics of rocks, their relationships, age and other. It is a key to the understanding of the geology of Slovenia. It consists of 23 sheets at a scale of 1: 100,000.
-
The harmonized geological map of Slovenia at a scale of 1:1,000,000 is a simplified version of the 1:250,000 scale Geological Map of Slovenia (Buser, 2009). The latter was compiled from the Basic Geological Map of Slovenia at a scale of 1: 100,000 (contributed by various authors between 1960's and 1980's and updated with new information gathered by S. Buser). The map is basically lithostratigraphic. The two layers incorporated in the map are lithostratigraphic units and major faults. The faults depicted on the map were selected using two criteria; regional extent and tectonic importance. The map presented here was edited specifically for the purpose of the OneGeology-Europe project by M. Bavec, M. Novak, M. Poljak, M. Trajanova and D. Skaberne.
-
Podatkovni niz prikazuje občutljiva območja zaradi kopalnih voda po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. V prilogi Direktive 91/271/EGS so določena različna merila za določitev občutljivih območij. Merila so prenesena tudi v uredbo in vključujejo možnost, da se kot občutljivo prepozna tisto vodno telo površinske vode, kjer je potrebno dodatno čiščenje poleg tistega iz same direktive, da se izpolni zahteve drugih veljavnih direktiv Sveta. Zaradi doseganja ciljev Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) so bila tako kot občutljiva določena tista vodna telesa površinskih voda, na katerih se nahajajo kopalne vode. Podatki so namenjeni državi, lokalnim skupnostim in javnosti, da lahko na osnovi zahtev Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ali na podlagi podatkov iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ugotovijo, kakšna stopnja čiščenja komunalne odpadne vode in v katerih rokih mora biti zagotovljena na območju, ki jih zanima.
-
Gre za bazo pokrovnosti tal za leto 2012. Baza podatkov CLC 2012 predstavlja pokrovnost tal za leto 2012. CLC 2012 je kombinacija revidirane baze za leto 2006 in baze sprememb med letoma 2006 in 2012. V Sloveniji je 34 razredov od 44 kot jih pozna CORINE. Najpogostejši tip pokrovnosti so gozdovi, ki predstavljajo več kot 50 % površja. Podatki so v vektorski prostorski bazi. Karta predstavlja realno stanje, ki ga je zaznal satelit.Podatkovni niz vsebuje:- 54.110,20 ha (Vodnih površin)- 3.423,15 ha (Z vodo namočenih površin)- 1.327.029,65 ha (Gozdnih in deloma ohranjenih naravnih površin)- 733.153,83 ha (Kmetijskih povšin)- 62.466,57 ha (Umetnih površin)
-
Kopalne vode na naravnih vodah se delijo na kopalna območja in na naravna kopališča. Za spremljanje kakovosti vode ima vsaka kopalna voda določeno vsaj eno merilno mesto na lokaciji, kjer se zbira največ kopalcev oz. tam, kjer je možnost za onesnaženje največja. Kakovost vode se spremlja tekom kopalne sezone v okviru programa spremljanja kakovosti kopalnih voda, katerega izvaja ARSO.
-
Opazovalnice državne mreže so namenjene beleženju potresov. Podatki iz opazovalnic se zbirajo in obdelujejo v središču za obdelavo podatkov na Agenciji RS za okolje, Uradu za seizmologijo v Ljubljani. Državna mreža potresnih opazovalnic vključuje 26 opazovalnic. V datoteki so podatki o lokaciji potresnih opazovalnic.
-
Podatkovna zbirka zajema vodotoke gorvodno in odseke vodotokov dolvodno od referenčnih odsekov vodotokov in oziroma jezer, kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). Referenčni odseki so odseki vodotokov in obale jezer, na katerih so referenčna mesta, ki so mesta z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti ter ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčne odseke vodotokov zajema zbirka Referenčni odseki vodotokov. Referenčne odseke obale jezer zajema zbirka Referenčni odseki na jezerih. Skladno z 4 (5). Členom Uredbe Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25.000 v državnem koordinatnem sistemu določeni vodotoki gorvodno od referenčnih odsekov in odseki vodotokov dolvodno od referenčnih odsekov oziroma dolvodno od jezera, na katerem so določeni referenčni odseki, do dolvodne meje ribjega tipa, v katerega je razvrščen referenčni odsek oziroma vodotok na iztoku iz jezera. Podatki o teh odsekih in njihovih geografskih mejah so del informacijskega sistema okolja ter vključujejo zlasti: - identifikacijsko številko odseka; - šifro in ime vodnega telesa površinskih voda, kjer je odsek; - ribji tip v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda, v katerega je razvrščen referenčni odsek; - dolžino odseka vodotoka dolvodno od referenčnega odseka oziroma dolvodno od jezera, na katerem so določeni referenčni odseki do dolvodne meje ribjega tipa, v katerega je razvrščen referenčni odsek oziroma vodotok na iztoku iz jezera, in - datum določitve odseka.
-
Podatkovni niz prikazuje prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. Posebne zahteve veljajo na celotnih prispevnih območnih vodnih teles, ki so določena kot občutljiva zaradi evtrofikacije.
-
Povodji Donave in Jadranskega morja v Republiki Sloveniji sta teritorialni podlagi upravljanja z vodami in sta ob upoštevanju hidrografskih značilnosti, enotnosti in povezanosti vodnega režima določeni kot taki za zagotavljanje celovitega upravljanja z vodami. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje. Sloj v povezavi z Načrtom upravljanja voda in vodnimi telesi.
-
Prikazana merilna mesta predstavljajo osnovno mrežo merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa podzemnih voda na vodnih telesih podzemnih voda s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki za tekoče leto.