Območja poplavne nevarnosti se na podlagi meril, ki razvrščajo moč poplavnega toka pri enaki verjetnosti nastanka dogodka, razvrstijo v razrede poplavne nevarnosti, pri čemer je odločujoče tisto merilo, ki izkazuje največji razred nevarnosti. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege območij razreda: - majhne poplavne nevarnosti (Pm), kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode manjša od 0,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode manjši od 0,5m2/s. - srednje poplavne nevarnosti (Ps), kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode enaka ali večja od 0,5 m in manjša od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 0,5 m2/s in manjši od 1,5 m2/s oziroma, kjer je pri pretoku Q10 ali gladini G10 globina vode večja od 0,0 m. - velike poplavne nevarnosti (Pv), kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode enaka ali večja od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 1,5 m2/s. - preostale poplavne nevarnosti (Pp), kjer poplava nastane zaradi izrednih naravnih ali od človeka povzročenih dogodkov (npr. izredni meteorološki pojavi ali poškodbe ali porušitve protipoplavnih objektov ali drugih vodnih objektov). V praksi se med ta območja uvrščajo območja poplavne nevarnosti med Q100 in Q500. - ter območje veljavnosti rezultatov (OVR) - to je območje, na katerem so prikazani razredi poplavne nevarnosti veljavni. Osnovni namen podatkovnega sloja je opredelitev pogojev in omejitev za izvajanje posegov v prostor in dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor ter obveščanju o poplavnih razmerah.

Gre za bazo pokrovnosti tal za leto 2012. Baza podatkov CLC 2012 predstavlja pokrovnost tal za leto 2012. CLC 2012 je kombinacija revidirane baze za leto 2006 in baze sprememb med letoma 2006 in 2012. V Sloveniji je 34 razredov od 44 kot jih pozna CORINE. Najpogostejši tip pokrovnosti so gozdovi, ki predstavljajo več kot 50 % površja. Podatki so v vektorski prostorski bazi. Karta predstavlja realno stanje, ki ga je zaznal satelit.Podatkovni niz vsebuje:- 54.110,20 ha (Vodnih površin)- 3.423,15 ha (Z vodo namočenih površin)- 1.327.029,65 ha (Gozdnih in deloma ohranjenih naravnih površin)- 733.153,83 ha (Kmetijskih povšin)- 62.466,57 ha (Umetnih površin)

Podatkovni niz prikazuje prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. Posebne zahteve veljajo na celotnih prispevnih območnih vodnih teles, ki so določena kot občutljiva zaradi evtrofikacije.

Osnovni namen podatkovnega sloja je opredelitev pogojev in omejitev za izvajanje posegov v prostor in dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor ter obveščanju o poplavnih razmerah. Območja so določena po postopku, predpisanem v Pravilniku o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/2007). Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege majhnih globin (Gm), kjer je pri pretoku Q100 globina vode manjša od 0.5 m, obsege srednjih globin (Gs), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 0.5 m in manjša od 1.5 m in obsege velikih globin (Gv), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 1.5 m. Območje veljavnosti rezultatov prikazuje območje, kjer ti rezultati veljajo.

Prispevno območje vodnih teles vodotokov je območje, s katerega vse površinske vode odtekajo v posamezno vodno telo površinskih voda (vodotok, jezero ali morje).

Evidenca obsega seznam merilnih mest za spremljanje kakovosti podzemnih voda v mreži državnega monitoringa, ki ga izvaja Agencija RS za okolje. Vsak zapis v evidenci vsebuje šifro merilnega mesta, ime merilnega mesta, tip, šifro vodnega telesa, ime vodnega telesa, občino, povodje, porečje, hidrografska območja ter koordinate (D96/TM: E in N, D48/GK: X in Y).

Porečja Save, Drave, Mure ter povodji Soče in jadranskih rek v Republiki Sloveniji so teritorialne podlage upravljanja z vodami in v Republiki Sloveniji skupaj tvorijo povodji Donave in Jadranskega morja. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje. Porečje pa je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko ali jezero. Sloj v povezavi z Načrtom upravljanja voda in vodnimi telesi.

Podatkovna zbirka Referenčni odseki zajema odseke vodotokov in obale jezer, ki so pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer, kot to določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). Referenčni odseki , kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so odseki vodotokov in obale jezer, na katerih so referenčna mesta, ki so mesta z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti ter ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčni odseki vodotokov so določeni kot odseki vodotokov v dolžini 400 m gorvodno in 100 m dolvodno od referenčnega mesta. Referenčni odseki na jezerih so odseki obale jezera, na katerih je več zaporednih 100-metrskih odsekov z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti, ki ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Skladno z 4 (4). členom Uredbe o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so referenčni odseki in njihove geografske meje določene na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25.000 v državnem koordinatnem sistemu. Podatki o referenčnih odsekih in njihovih geografskih mejah vključujejo zlasti: - identifikacijsko številko referenčnega odseka; - šifro in ime vodnega telesa površinskih voda, kjer je določen referenčni odsek; - tip površinskih voda za vrednotenje ekološkega stanja (ekološki tip), za katerega je določen referenčni odsek; - dolžino referenčnega odseka; - velikost prispevne površine referenčnega odseka in - datum določitve referenčnega odseka. Referenčne odseke vodotokov zajema sloj Referenčni odseki vodotokov. Referenčne odseke obale jezer zajema sloj Referenčni odseki na jezerih. Odseke gorvodno in dolvodno od referenčnih odsekov, kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16)) zajema zbirka Odseki dolvodno in gorvodno od referenčnih odsekov.