Slovenski INSPIRE metapodatkovni sistem
Keyword
Nacionalno
98 record(s)
Type of resources
Categories
INSPIRE themes
Keywords
Formats
Representation types
Scale
Resolution
-
The harmonized geological map of Slovenia at a scale of 1:1,000,000 is a simplified version of the 1:250,000 scale Geological Map of Slovenia (Buser, 2009). The latter was compiled from the Basic Geological Map of Slovenia at a scale of 1: 100,000 (contributed by various authors between 1960's and 1980's and updated with new information gathered by S. Buser). The map is basically lithostratigraphic. The two layers incorporated in the map are lithostratigraphic units and major faults. The faults depicted on the map were selected using two criteria; regional extent and tectonic importance. The map presented here was edited specifically for the purpose of the OneGeology-Europe project by M. Bavec, M. Novak, M. Poljak, M. Trajanova and D. Skaberne.
-
The Basic Geological Map of Slovenia as a part of joint Basic Geological Map of SFR Yugoslavia presents lithological and stratigraphic characteristics of rocks, their relationships, age and other. It is a key to the understanding of the geology of Slovenia. It consists of 23 sheets at a scale of 1: 100,000.
-
Vplivna območja posameznih kopalnih voda so območja, kjer lahko izvajanje človekovih dejavnosti vpliva na kakovost kopalne vode in lahko predstavlja vir tveganja za zdravje kopalcev. Podatkovni niz prikazuje vplivna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Vplivna območja so določena na podlagi kriterijev iz Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in spr.) in predhodne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07 in spr.) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in spr.). Za vplivna območja kopalnih voda so skladno z navedenima predpisoma določene posebne zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Podatki so namenjeni državi in lokalnim skupnostim kot podlaga za izvajanje ukrepov na področju upravljanja kopalnih voda ali izvajanje drugih nalog upravljanja voda, za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ali na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Podatki so namenjeni tudi javnosti, kot informacija, kje se nahajajo vplivna območja kopalnih voda.
-
Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa na ARSO za spremljanje kakovosti zunanjega zraka in padavin. Nabor merilnih mest se z leti spreminja, v prikazu so zajeta samo aktivna merilna mesta. Za vsako merilno mesto sta prikazani natančna lokacija in koda merilnega mesta, nabor meritev, območje za ocenjevanje kakovosti zraka ter tip merilnega mesta.
-
Prispevno območje kopalne vode je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v kopalno vodo in se določi na podlagi hidrografskih razvodnic. Podatkovni niz prikazuje prispevna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08).
-
Kopalne vode na naravnih vodah se delijo na kopalna območja in na naravna kopališča. Za spremljanje kakovosti vode ima vsaka kopalna voda določeno vsaj eno merilno mesto na lokaciji, kjer se zbira največ kopalcev oz. tam, kjer je možnost za onesnaženje največja. Kakovost vode se spremlja tekom kopalne sezone v okviru programa spremljanja kakovosti kopalnih voda, katerega izvaja ARSO.
-
Evidenca obsega evidenco osi državnih cest in križišč, tehnične podatke o državnih cestah in objektih na njih ter evidenco prometnih podatkov. Evidenco o državnih cestah vodi in vzdržuje Direkcija RS za infrastrukturo. Osnova evidence je grafični sloj osi državnih cest z atributnimi podatki o cestah, odsekih in stacionažah (kilometražah) na odsekih. Ostali podatki iz evidence državnih cest (npr. širina ceste, št. voznih pasov, material vozne površine, prometne obremenitve, itd.) se vodijo kot atributni podatki, kjer je lokacija na odseku določena preko stacionaž. Vodi se tudi grafični sloj lokacije križišč - stičišča osi kategoriziranih cest z osmi drugih kategoriziranih ali nekategoriziranih cest ali druge značilne točke, kjer se spremeni odsek ceste.
-
Hidroekoregija je pokrajinsko območje celinskih voda, ki ga označujejo različni abiotski in biotski dejavniki in je odraz geoloških, geomorfoloških, hidrografskih, hidroloških in geografskih posebnosti območja, zaradi katerih se je izoblikovala določena vodna flora in favna. Hidroekoregije v Republiki Sloveniji so določene s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06 in 32/11).
-
Slovenija je za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka razdeljena na območja in aglomeracije. Obstajata dve razdelitvi, in sicer na območja za plinasta onesnaževala in območja za delce. Glede na ravni SO2, NO2 in NOx, delce PM10 in PM2,5, CO, benzen ter benzo(a)piren je Slovenija razdeljena na dve aglomeraciji, Ljubljano in Maribor in dve območji: celinsko in primorsko območje. Za težke kovine (svinec, arzen, kadmij in nikelj) pa je iz celotne Slovenije izvzeta Zgornja Mežiška dolina. Razdelitvi sta prikazani vsaka na svojem sloju.
-
Podatkovni niz prikazuje občutljiva območja zaradi kopalnih voda po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. V prilogi Direktive 91/271/EGS so določena različna merila za določitev občutljivih območij. Merila so prenesena tudi v uredbo in vključujejo možnost, da se kot občutljivo prepozna tisto vodno telo površinske vode, kjer je potrebno dodatno čiščenje poleg tistega iz same direktive, da se izpolni zahteve drugih veljavnih direktiv Sveta. Zaradi doseganja ciljev Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) so bila tako kot občutljiva določena tista vodna telesa površinskih voda, na katerih se nahajajo kopalne vode. Podatki so namenjeni državi, lokalnim skupnostim in javnosti, da lahko na osnovi zahtev Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ali na podlagi podatkov iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ugotovijo, kakšna stopnja čiščenja komunalne odpadne vode in v katerih rokih mora biti zagotovljena na območju, ki jih zanima.