The Basic Geological Map of Slovenia as a part of joint Basic Geological Map of SFR Yugoslavia presents lithological and stratigraphic characteristics of rocks, their relationships, age and other. It is a key to the understanding of the geology of Slovenia. It consists of 23 sheets at a scale of 1: 100,000.
The harmonized geological map of Slovenia at a scale of 1:1,000,000 is a simplified version of the 1:250,000 scale Geological Map of Slovenia (Buser, 2009). The latter was compiled from the Basic Geological Map of Slovenia at a scale of 1: 100,000 (contributed by various authors between 1960's and 1980's and updated with new information gathered by S. Buser). The map is basically lithostratigraphic. The two layers incorporated in the map are lithostratigraphic units and major faults. The faults depicted on the map were selected using two criteria; regional extent and tectonic importance. The map presented here was edited specifically for the purpose of the OneGeology-Europe project by M. Bavec, M. Novak, M. Poljak, M. Trajanova and D. Skaberne.
Podatkovni niz prikazuje prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. Posebne zahteve veljajo na celotnih prispevnih območnih vodnih teles, ki so določena kot občutljiva zaradi evtrofikacije.
Gre za bazo pokrovnosti tal za leto 2012. Baza podatkov CLC 2012 predstavlja pokrovnost tal za leto 2012. CLC 2012 je kombinacija revidirane baze za leto 2006 in baze sprememb med letoma 2006 in 2012. V Sloveniji je 34 razredov od 44 kot jih pozna CORINE. Najpogostejši tip pokrovnosti so gozdovi, ki predstavljajo več kot 50 % površja. Podatki so v vektorski prostorski bazi. Karta predstavlja realno stanje, ki ga je zaznal satelit.Podatkovni niz vsebuje:- 54.110,20 ha (Vodnih površin)- 3.423,15 ha (Z vodo namočenih površin)- 1.327.029,65 ha (Gozdnih in deloma ohranjenih naravnih površin)- 733.153,83 ha (Kmetijskih povšin)- 62.466,57 ha (Umetnih površin)
Slovenija je za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka razdeljena na območja in aglomeracije. Obstajata dve razdelitvi, in sicer na območja za plinasta onesnaževala in območja za delce. Glede na ravni SO2, NO2 in NOx, delce PM10 in PM2,5, CO, benzen ter benzo(a)piren je Slovenija razdeljena na dve aglomeraciji, Ljubljano in Maribor in dve območji: celinsko in primorsko območje. Za težke kovine (svinec, arzen, kadmij in nikelj) pa je iz celotne Slovenije izvzeta Zgornja Mežiška dolina. Razdelitvi sta prikazani vsaka na svojem sloju.
Database contains attributes about border points of a national border. These points are marked (physically on the field - border markers) and unmarked (breaking points). Border points indicate the national border of the Republic of Slovenia. Coordinates are defined in the coordinate system D48, Gauß-Krügerjev projection. National Border Record is the fundamental register of the national border points. It contains data about country code, sector, type and position of the border mark, its label, coordinates in the D48/GK and D96/TM coordinate system and the neighbouring country reference system, the possible distance from the border line and the distance to the next border mark. National Border Record is established based on the Real Estate Cadastre Act - ZKN (Official Journal of RS, No. 54/2021). Data from the National Border Record serves as a graphical representation of the national border, for the harmonization of Land Cadastre data and the Administrative Units Register with the national border.
Za učinkovitejše izvajanje nalog je Direkcija RS za vode regionalno organizirana, tvorijo jo glavna enota v Ljubljani in osem sektorjev območij za povodja Mure, Drave, zgornje, srednje in spodnje Save ter povodji Soče in jadranskih rek z morjem. Območja sovpadajo z delitvijo območja Slovenije na posamezna območja za izvajanje državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda po Uredbi o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb (Uradni list RS, št. 109/10 in spr.)
Povodji Donave in Jadranskega morja v Republiki Sloveniji sta teritorialni podlagi upravljanja z vodami in sta ob upoštevanju hidrografskih značilnosti, enotnosti in povezanosti vodnega režima določeni kot taki za zagotavljanje celovitega upravljanja z vodami. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje. Sloj v povezavi z Načrtom upravljanja voda in vodnimi telesi.
Bioregije so regije pomembne za vrednotenje ekološkega stanja voda in določanje ekoloških tipov površinskih voda. Bioregija je območje s tipičnimi ekološkimi značilnostmi, na katerih najdemo značilne združbe.
Podatkovni niz prikazuje občutljiva območja zaradi kopalnih voda po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. V prilogi Direktive 91/271/EGS so določena različna merila za določitev občutljivih območij. Merila so prenesena tudi v uredbo in vključujejo možnost, da se kot občutljivo prepozna tisto vodno telo površinske vode, kjer je potrebno dodatno čiščenje poleg tistega iz same direktive, da se izpolni zahteve drugih veljavnih direktiv Sveta. Zaradi doseganja ciljev Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) so bila tako kot občutljiva določena tista vodna telesa površinskih voda, na katerih se nahajajo kopalne vode. Podatki so namenjeni državi, lokalnim skupnostim in javnosti, da lahko na osnovi zahtev Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ali na podlagi podatkov iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ugotovijo, kakšna stopnja čiščenja komunalne odpadne vode in v katerih rokih mora biti zagotovljena na območju, ki jih zanima.