Slovenski INSPIRE metapodatkovni sistem
Keyword
hidrogeološka karta
6 record(s)
Type of resources
Categories
INSPIRE themes
Keywords
Contact for the resource
Formats
Representation types
Scale
-
-
Vodonosni sistem je ozemlje z geološko zgradbo, v kateri nastopata vsaj dva različna vodonosnika, z ali brez medsebojne hidravlične povezave. Na obravnavanem območju so bile meje vodonosnih sistemov prilagojene na merilo karte 1:25.000. Namenjena so zanesljivemu ugotavljanju stanja celotne pomembne prostornine podzemnih voda v državi in doseganja okoljskih ciljev, ki jih predpisuje Vodna direktiva.
-
Po definiciji Vodne direktive je Vodno Telo Podzemne Vode (VTPodV), ali poenostavljeno "telo podzemne vode", razločna prostornina podzemne vode v vodonosniku ali več vodonosnikih. Določanje teles podzemne vode je bilo izvedeno po Pravilniku o metodologiji za določanje teles podzemnih voda sprejet v Uradnem listu RS pod št. 65/2003 in 63/2005. Karta vodnih teles podzemnih vod predstavlja 21 značilnih vodnih teles podzemnih voda na državnem nivoju v Sloveniji, ki pripada dvema vodnima območjema (Donava in Jadranske reke). Karta vključuje tudi 168 vodonosnih sistemov, ki gradijo vodno telo podzemne vode na državnem nivoju. Na obravnavanem območju so bile meje vodnih teles prilagojene na merilo 1:25.000.
-
Gladina podzemne vode (hidroizohipse) predstavljajo srednje vodno stanje gladine podzemne vode v plitvih opazovalnih objektih (plitva gladina podzemne vode). Meritve so bile izvedene v zelo visokem (24.10.2014 - v okviru projekta Izdelava metodologije in pilotnega vnosa hidrogeološke karte v M 1:25.000) in zelo nizkem (22.11.2011 - v okviru Projekta INCOME) vodnem stanju, srednja vrednost meritev. Pomembno: meritve so bile izvedene v času črpanja v Vodarni Brest.
-
Karte prostorske porazdelitve vrednosti spremenljivk vezanih na temperaturo zraka so narejene na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj, ki so v obravnavanem obdobju neprekinjeno delovale vsaj deset let. Za računanje vrednosti spremenljivk vezanih na temperaturo zraka v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri.
-
Hidrogeološki objekti vrtine predstavljajo hidrogeološke objekte, ki jih je naredil človek.