Podatkovna zbirka zajema vodotoke gorvodno in odseke vodotokov dolvodno od referenčnih odsekov vodotokov in oziroma jezer, kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). Referenčni odseki so odseki vodotokov in obale jezer, na katerih so referenčna mesta, ki so mesta z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti ter ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčne odseke vodotokov zajema zbirka Referenčni odseki vodotokov. Referenčne odseke obale jezer zajema zbirka Referenčni odseki na jezerih. Skladno z 4 (5). Členom Uredbe Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25.000 v državnem koordinatnem sistemu določeni vodotoki gorvodno od referenčnih odsekov in odseki vodotokov dolvodno od referenčnih odsekov oziroma dolvodno od jezera, na katerem so določeni referenčni odseki, do dolvodne meje ribjega tipa, v katerega je razvrščen referenčni odsek oziroma vodotok na iztoku iz jezera. Podatki o teh odsekih in njihovih geografskih mejah so del informacijskega sistema okolja ter vključujejo zlasti: - identifikacijsko številko odseka; - šifro in ime vodnega telesa površinskih voda, kjer je odsek; - ribji tip v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda, v katerega je razvrščen referenčni odsek; - dolžino odseka vodotoka dolvodno od referenčnega odseka oziroma dolvodno od jezera, na katerem so določeni referenčni odseki do dolvodne meje ribjega tipa, v katerega je razvrščen referenčni odsek oziroma vodotok na iztoku iz jezera, in - datum določitve odseka.

Povodji Donave in Jadranskega morja v Republiki Sloveniji sta teritorialni podlagi upravljanja z vodami in sta ob upoštevanju hidrografskih značilnosti, enotnosti in povezanosti vodnega režima določeni kot taki za zagotavljanje celovitega upravljanja z vodami. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje. Sloj v povezavi z Načrtom upravljanja voda in vodnimi telesi.

Hidrografska območja, urejena v štirinivojski hierarhični sistem (HGO1, HGO2, HGO3 in HGO4) glede na velikost prispevnih površin. Na prvi, najvišji ravni je območje Slovenije razdeljeno na šest glavnih hidrografskih območij: 1. porečje Save; 2. porečje Kolpe; 3. porečje Drave; 4. porečje Mure; 5. porečje obale; 6. porečje Soče. Na drugi ravni jih je 31, na tretji 155, na četrti, najnižji ravni pa je območij 583.

Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Vodno zemljišče morja obsega dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja do zunanje meje obale. Meje vodnih zemljišč so prikazane v digitalni obliki kot podatkovna zbirka v vodnem katastru. Vodna zemljišča opredeljuje Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe; 11. in 28. člen) ter Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda (Uradni list RS, št. 58/18) in Pravilnik o podrobnejšemu načinu določanja meje obale (Uradni list RS, št. 106/04 in 77/10).

Površinske vode se zaradi vrednotenja ekološkega stanja delijo v različne ekološke tipe površinskih voda, in sicer ekološke tipe vodotokov, ekološke tipe jezer in ekološke tipe obalnih voda.

Območja poplavne nevarnosti se določajo predvsem na podlagi opozorilne karte poplav, prednostno za območja, kjer lahko pride do pomembnejše ogroženosti. Določitev območij se izvaja z metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju znanosti na podlagi hidroloških, geoloških, geomorfoloških in geodetskih podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrovnosti. izbira metod mora ustrezati dejanskim razmeram na območju in pričakovani natančnosti rezultatov. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege: - območij poplavljanja pri pretoku Q500, - območij poplavljanja pri pretoku Q100 - območij poplavljanja pri pretoku Q10. - območja hidravlične obdelave, na katerih so rezultati hidrološko-hidravlične analize poplavne nevarnosti veljavni (OVR). Posamezne hidrološko-hidravlične študije imajo določena območja hidravlične obdelave in območja veljavnosti rezultatov hidravličnega modela. Na dveh ali več območjih prekrivanja veljavnosti rezultatov so območja združena v eno skupno območje veljavnosti rezultatov. Osnovni namen podatkovnega sloja je podrobnejši prikaz poplavnih razmer na določenem območju in zagotavljanje strokovne podlage za razvrščanje območij poplavljanja v razrede poplavne nevarnosti. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor, obveščanju in ozaveščanju javnosti, načrtovanju ukrepov zaščite in reševanja ter izvajanju mednarodnih obveznosti.

Vodovarstveno območje je območje, na katerem zaradi zavarovanja vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, velja vodovarstveni režim. Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju oblikujejo notranja območja, in sicer najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim varstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom. Ukrepi, pogoji in omejitve vodovarstvenega režima se nanašajo na prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor, prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti ali prepoved ali omejitev pri rabi voda na vodovarstvenem območju. Za zavarovanje vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, a vodovarstveno območje ni določeno, se do uveljavitve predpisov Vlade RS uporabljajo občinski predpisi (praviloma odloki), ki določajo (vodo)varstvene pasove, izdani na podlagi Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in 42/89 ter Uradni list RS, št. 15/91-I, 32/93 - ZGJS, 29/95 - ZPDF, 52/00 in 67/02 - ZV-1). Vodovarstvena območja so predstavljena v podatkovnem sloju: - vodovarstvena območja, določena na podlagi predpisa Vlade RS in - vodovarstvena območja, določena na podlagi občinskih odlokov.

Porečja Save, Drave, Mure ter povodji Soče in jadranskih rek v Republiki Sloveniji so teritorialne podlage upravljanja z vodami in v Republiki Sloveniji skupaj tvorijo povodji Donave in Jadranskega morja. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje. Porečje pa je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko ali jezero. Sloj v povezavi z Načrtom upravljanja voda in vodnimi telesi.

Prispevno območje kopalne vode je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v kopalno vodo in se določi na podlagi hidrografskih razvodnic. Podatkovni niz prikazuje prispevna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08).