Podatkovni niz prikazuje kopalne vode po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Kopalne vode so določene na podlagi kriterijev iz Pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Uradni list RS, št. 39/08). Z navedenima predpisoma je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS. Skladno z obveznostmi iz direktive uredba določa seznam kopalnih voda, za te kopalne vode pa je določena tudi obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda. Nadalje je določena obveznost ukrepanja v primerih, ko pride do občasnega poslabšanja kakovosti kopalne vode, oziroma kadar je voda slabe kakovosti. Kopalne vode so imenoma določene v prilogi uredbe, skupaj z navedbo šifre in imena vodnega telesa površinske vode, na katerem se nahajajo. Podatki so namenjeni državi in lokalnim skupnostim kot podlaga za izvajanje ukrepov na področju upravljanja kopalnih voda ali izvajanje drugih nalog upravljanja voda, kjer ne sme priti do poseganja v splošno rabo vode ali podeljene vodne pravice. Podatki so namenjeni tudi javnosti, kot informacija, kje se nahajajo kopalne vode.

Prispevno območje vodnih teles vodotokov je območje, s katerega vse površinske vode odtekajo v posamezno vodno telo površinskih voda (vodotok, jezero ali morje).

Porečja Save, Drave, Mure ter povodji Soče in jadranskih rek v Republiki Sloveniji so teritorialne podlage upravljanja z vodami in v Republiki Sloveniji skupaj tvorijo povodji Donave in Jadranskega morja. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje. Porečje pa je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko ali jezero. Sloj v povezavi z Načrtom upravljanja voda in vodnimi telesi.

Vplivna območja posameznih kopalnih voda so območja, kjer lahko izvajanje človekovih dejavnosti vpliva na kakovost kopalne vode in lahko predstavlja vir tveganja za zdravje kopalcev. Podatkovni niz prikazuje vplivna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Vplivna območja so določena na podlagi kriterijev iz Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in spr.) in predhodne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07 in spr.) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in spr.). Za vplivna območja kopalnih voda so skladno z navedenima predpisoma določene posebne zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Podatki so namenjeni državi in lokalnim skupnostim kot podlaga za izvajanje ukrepov na področju upravljanja kopalnih voda ali izvajanje drugih nalog upravljanja voda, za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ali na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Podatki so namenjeni tudi javnosti, kot informacija, kje se nahajajo vplivna območja kopalnih voda.

Vodovarstveno območje je območje, na katerem zaradi zavarovanja vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, velja vodovarstveni režim. Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju oblikujejo notranja območja, in sicer najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim varstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom. Ukrepi, pogoji in omejitve vodovarstvenega režima se nanašajo na prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor, prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti ali prepoved ali omejitev pri rabi voda na vodovarstvenem območju. Za zavarovanje vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, a vodovarstveno območje ni določeno, se do uveljavitve predpisov Vlade RS uporabljajo občinski predpisi (praviloma odloki), ki določajo (vodo)varstvene pasove, izdani na podlagi Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in 42/89 ter Uradni list RS, št. 15/91-I, 32/93 - ZGJS, 29/95 - ZPDF, 52/00 in 67/02 - ZV-1). Vodovarstvena območja so predstavljena v podatkovnem sloju: - vodovarstvena območja, določena na podlagi predpisa Vlade RS in - vodovarstvena območja, določena na podlagi občinskih odlokov.

Podatkovna zbirka Referenčni odseki zajema odseke vodotokov in obale jezer, ki so pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer, kot to določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). Referenčni odseki , kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so odseki vodotokov in obale jezer, na katerih so referenčna mesta, ki so mesta z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti ter ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčni odseki vodotokov so določeni kot odseki vodotokov v dolžini 400 m gorvodno in 100 m dolvodno od referenčnega mesta. Referenčni odseki na jezerih so odseki obale jezera, na katerih je več zaporednih 100-metrskih odsekov z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti, ki ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Skladno z 4 (4). členom Uredbe o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so referenčni odseki in njihove geografske meje določene na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25.000 v državnem koordinatnem sistemu. Podatki o referenčnih odsekih in njihovih geografskih mejah vključujejo zlasti: - identifikacijsko številko referenčnega odseka; - šifro in ime vodnega telesa površinskih voda, kjer je določen referenčni odsek; - tip površinskih voda za vrednotenje ekološkega stanja (ekološki tip), za katerega je določen referenčni odsek; - dolžino referenčnega odseka; - velikost prispevne površine referenčnega odseka in - datum določitve referenčnega odseka. Referenčne odseke vodotokov zajema sloj Referenčni odseki vodotokov. Referenčne odseke obale jezer zajema sloj Referenčni odseki na jezerih. Odseke gorvodno in dolvodno od referenčnih odsekov, kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16)) zajema zbirka Odseki dolvodno in gorvodno od referenčnih odsekov.

Vodno območje je temeljna enota upravljanja z vodami v skladu z EU Okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES) in Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spr.) (angl. River Basin District - RBD). Vodno območje je s predpisom določeno območje, ki obsega eno ali več sosednih povodij, skupaj s pripadajočimi podzemnimi vodami ter morjem in je teritorialna podlaga za upravljanje z vodami. Vodni območji v Republiki Sloveniji sta določeni v Pravilniku o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo (Uradni list RS, št. 82/03). Določeni sta dve vodni območji - meja med vodnim območjem Donave in vodnim območjem Jadranskega morja poteka po hidrografski razvodnici in je enaka meji med porečjem Save in povodjema Soče ter jadranskih rek.

Prispevno območje kopalne vode je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v kopalno vodo in se določi na podlagi hidrografskih razvodnic. Podatkovni niz prikazuje prispevna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08).

Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) v 5. členu opredeljuje oceno poplavne nevarnosti kot podlago za določitev poplavnih območij in njihovo razvrščanje. Rezultati ocene se prikažejo na opozorilni karti poplav, ki vsebuje podatke o topografiji in rabi tal, znotraj povodij in porečij pa se označijo tudi (8. člen): - mejna črta možnega dosega poplav oziroma del tekočih in stoječih voda ali del obale morja, kjer je znano, da prihaja do poplav, vključno z oznako smeri poplavljanja, - mejna črta možnega obsega erozijskih pojavov oziroma del tekočih in stoječih voda ali dela obale morja, kjer je znano, da prihaja do erozije, - mesta posameznih poplavnih dogodkov s točkovnimi oznakami, - s točkovnimi ali linijskimi oznakami posamezni vodni objekti, kjer lahko nastanejo poplave in erozija zaradi napačnega obratovanja ali porušitve. Opozorilna karta poplav in erozije vsebuje tudi besedilni del, ki obsega opis poplavnih in erozijskih dogodkov, predvsem tistih, ki bi se lahko v prihodnosti ponovili in v zvezi z njimi predvsem datum, vir podatkov, opis dogodka in posledic na življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti, kulturno dediščino ter druge pomembne informacije o razmerah na določenem območju. Opozorilna karta poplav in erozije lahko, kjer je to smiselno, vsebuje tudi ocene bodočih poplav in erozije ter njihovih posledic na življenje ljudi, okolje, razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti z upoštevanjem dolgoročnega načrtovanega razvoja in podnebnih sprememb. Podatkovni sloj vsebuje prikazana območja poplavljanja, ki so bila zabeležena ob poplavnih dogodkih ali modelirana v sklopu izdelave hidrološko-hidravličnih študij ali navedena v drugih virih. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo ovojnico dosegov poplav pri različnih dogodkih ali scenarijih dogodkov. Namen podatkovnega sloja je prostorski prikaz možnih lokacij, obsega in pogostosti pojavljanja poplav, ki lahko služi opozarjanju na poplavno nevarnost pri prostorskem načrtovanju ter osveščanju javnosti o poplavni problematiki. Opozorilna karta poplav v vodnem katastru vsebuje: - območja zelo redkih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo 50 ali več let, - območja redkih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo od 10 do 20 let, - območja pogostih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo od 2 do 5 let. Prikazani poligoni so opremljeni z oceno zanesljivosti (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka). Opozorilna karta poplav v vodnem katastru vsebuje tudi: - poplavne dogodke. Drugi podatki ocene poplavne nevarnosti v skladu s 7. členom Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) so: - funkcionalne razlivne površine (podatkovni sloj funkcionalnih razlivnih površin prikazuje poplavne površine, namenjene nadzorovanemu razlivanju viškov voda, na podlagi karakteristične gladine v zadrževalniku ali koti vrha pregrade ter izrisa plastnic na osnovi DMV5 oziroma izrisa na osnovi DOF ali TTN 5000. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd.), - odseki poplavljanja (podatkovni sloj prikazuje odseke vodotokov, ki poplavljajo, a ni znan njihov doseg poplave. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd), - smeri poplavljanja (sloj prikazuje smeri poplavnega toka. Smer poplavnega toka je smer, kamor teče voda iz vodotoka oziroma kamor je tok vode na poplavnem območju usmerjen. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd.), - območja poplavljanja (podatkovni sloj vsebuje območja zelo redkih poplav (poplav s povratno dobo 50 let ali več) fluvialnega in pluvialnega tipa, ki so bila določena s pomočjo poenostavljenega hidrološko-hidravličnega modela in na podlagi razpoložljivih podatkov o reliefu, pokrovnosti tal, padavinah in pretokih. Uporaba podatkovnega sloja je primerna za kartografske prikaze v merilu 1:50.000), - območja hidrološko-hidravličnega modeliranja za območja poplavljanja (podatkovni sloj določa meje območij poenostavljenih hidrološko-hidravličnih modelov, izdelanih z aplikacijo efektivnih padavin na dvodimenzijsko računsko mrežo, ki potekajo po meji hidrografskih območij četrte in tretje ravni, meji državnega ozemlja, meji podrobnejših razvodnic ali ročno zarisani meji modelnih območij), - kartografski prikazi območij poplavljanja in območij hidrološko-hidravličnega modeliranja v PDF formatu, ki prikazujejo območja poplavljanja po posameznih porečjih in - poročila o oceni poplavne nevarnosti za območja poplavljanja v PDF formatu, ki opisujejo način ocenjevanja poplavne nevarnosti po posameznih porečjih.

Območja poplavne nevarnosti se določajo predvsem na podlagi opozorilne karte poplav, prednostno za območja, kjer lahko pride do pomembnejše ogroženosti. Določitev območij se izvaja z metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju znanosti na podlagi hidroloških, geoloških, geomorfoloških in geodetskih podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrovnosti. izbira metod mora ustrezati dejanskim razmeram na območju in pričakovani natančnosti rezultatov. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege: - območij poplavljanja pri pretoku Q500, - območij poplavljanja pri pretoku Q100 - območij poplavljanja pri pretoku Q10. - območja hidravlične obdelave, na katerih so rezultati hidrološko-hidravlične analize poplavne nevarnosti veljavni (OVR). Posamezne hidrološko-hidravlične študije imajo določena območja hidravlične obdelave in območja veljavnosti rezultatov hidravličnega modela. Na dveh ali več območjih prekrivanja veljavnosti rezultatov so območja združena v eno skupno območje veljavnosti rezultatov. Osnovni namen podatkovnega sloja je podrobnejši prikaz poplavnih razmer na določenem območju in zagotavljanje strokovne podlage za razvrščanje območij poplavljanja v razrede poplavne nevarnosti. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor, obveščanju in ozaveščanju javnosti, načrtovanju ukrepov zaščite in reševanja ter izvajanju mednarodnih obveznosti.