Podatkovna zbirka Referenčni odseki zajema odseke vodotokov in obale jezer, ki so pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer, kot to določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). Referenčni odseki , kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so odseki vodotokov in obale jezer, na katerih so referenčna mesta, ki so mesta z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti ter ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčni odseki vodotokov so določeni kot odseki vodotokov v dolžini 400 m gorvodno in 100 m dolvodno od referenčnega mesta. Referenčni odseki na jezerih so odseki obale jezera, na katerih je več zaporednih 100-metrskih odsekov z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti, ki ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Skladno z 4 (4). členom Uredbe o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so referenčni odseki in njihove geografske meje določene na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25.000 v državnem koordinatnem sistemu. Podatki o referenčnih odsekih in njihovih geografskih mejah vključujejo zlasti: - identifikacijsko številko referenčnega odseka; - šifro in ime vodnega telesa površinskih voda, kjer je določen referenčni odsek; - tip površinskih voda za vrednotenje ekološkega stanja (ekološki tip), za katerega je določen referenčni odsek; - dolžino referenčnega odseka; - velikost prispevne površine referenčnega odseka in - datum določitve referenčnega odseka. Referenčne odseke vodotokov zajema sloj Referenčni odseki vodotokov. Referenčne odseke obale jezer zajema sloj Referenčni odseki na jezerih. Odseke gorvodno in dolvodno od referenčnih odsekov, kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16)) zajema zbirka Odseki dolvodno in gorvodno od referenčnih odsekov.

Hidrografska območja, urejena v štirinivojski hierarhični sistem (HGO1, HGO2, HGO3 in HGO4) glede na velikost prispevnih površin. Na prvi, najvišji ravni je območje Slovenije razdeljeno na šest glavnih hidrografskih območij: 1. porečje Save; 2. porečje Kolpe; 3. porečje Drave; 4. porečje Mure; 5. porečje obale; 6. porečje Soče. Na drugi ravni jih je 31, na tretji 155, na četrti, najnižji ravni pa je območij 583.

Prispevno območje vodnih teles vodotokov je območje, s katerega vse površinske vode odtekajo v posamezno vodno telo površinskih voda (vodotok, jezero ali morje).

Za učinkovitejše izvajanje nalog je Direkcija RS za vode regionalno organizirana, tvorijo jo glavna enota v Ljubljani in osem sektorjev območij za povodja Mure, Drave, zgornje, srednje in spodnje Save ter povodji Soče in jadranskih rek z morjem. Območja sovpadajo z delitvijo območja Slovenije na posamezna območja za izvajanje državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda po Uredbi o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb (Uradni list RS, št. 109/10 in spr.)

For the needs of spatial planning, the Spatial Management Act introduces a new record, called the Register of building land.

Podatkovna zbirka zajema vodotoke gorvodno in odseke vodotokov dolvodno od referenčnih odsekov vodotokov in oziroma jezer, kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). Referenčni odseki so odseki vodotokov in obale jezer, na katerih so referenčna mesta, ki so mesta z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti ter ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčne odseke vodotokov zajema zbirka Referenčni odseki vodotokov. Referenčne odseke obale jezer zajema zbirka Referenčni odseki na jezerih. Skladno z 4 (5). Členom Uredbe Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25.000 v državnem koordinatnem sistemu določeni vodotoki gorvodno od referenčnih odsekov in odseki vodotokov dolvodno od referenčnih odsekov oziroma dolvodno od jezera, na katerem so določeni referenčni odseki, do dolvodne meje ribjega tipa, v katerega je razvrščen referenčni odsek oziroma vodotok na iztoku iz jezera. Podatki o teh odsekih in njihovih geografskih mejah so del informacijskega sistema okolja ter vključujejo zlasti: - identifikacijsko številko odseka; - šifro in ime vodnega telesa površinskih voda, kjer je odsek; - ribji tip v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda, v katerega je razvrščen referenčni odsek; - dolžino odseka vodotoka dolvodno od referenčnega odseka oziroma dolvodno od jezera, na katerem so določeni referenčni odseki do dolvodne meje ribjega tipa, v katerega je razvrščen referenčni odsek oziroma vodotok na iztoku iz jezera, in - datum določitve odseka.

Vplivna območja posameznih kopalnih voda so območja, kjer lahko izvajanje človekovih dejavnosti vpliva na kakovost kopalne vode in lahko predstavlja vir tveganja za zdravje kopalcev. Podatkovni niz prikazuje vplivna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Vplivna območja so določena na podlagi kriterijev iz Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in spr.) in predhodne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07 in spr.) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in spr.). Za vplivna območja kopalnih voda so skladno z navedenima predpisoma določene posebne zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Podatki so namenjeni državi in lokalnim skupnostim kot podlaga za izvajanje ukrepov na področju upravljanja kopalnih voda ali izvajanje drugih nalog upravljanja voda, za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ali na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Podatki so namenjeni tudi javnosti, kot informacija, kje se nahajajo vplivna območja kopalnih voda.

Vodno območje je temeljna enota upravljanja z vodami v skladu z EU Okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES) in Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spr.) (angl. River Basin District - RBD). Vodno območje je s predpisom določeno območje, ki obsega eno ali več sosednih povodij, skupaj s pripadajočimi podzemnimi vodami ter morjem in je teritorialna podlaga za upravljanje z vodami. Vodni območji v Republiki Sloveniji sta določeni v Pravilniku o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo (Uradni list RS, št. 82/03). Določeni sta dve vodni območji - meja med vodnim območjem Donave in vodnim območjem Jadranskega morja poteka po hidrografski razvodnici in je enaka meji med porečjem Save in povodjema Soče ter jadranskih rek.

Podatke Opozorilne karte se uporablja za namen opredelitve potrebnosti izdelave natančnejših analiz za podajo mnenja o poplavni ogroženosti na določenem območju. Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) v 5. členu opredeljuje oceno poplavne nevarnosti kot podlago za določitev poplavnih območij in njihovo razvrščanje. Rezultati ocene se prikažejo na opozorilni karti poplav, ki vsebuje podatke o topografiji in rabi tal, znotraj povodij in porečij pa se označijo tudi (8. člen): - mejna črta možnega dosega poplav oziroma del tekočih in stoječih voda ali del obale morja, kjer je znano, da prihaja do poplav, vključno z oznako smeri poplavljanja, - mejna črta možnega obsega erozijskih pojavov oziroma del tekočih in stoječih voda ali dela obale morja, kjer je znano, da prihaja do erozije, - mesta posameznih poplavnih dogodkov s točkovnimi oznakami, - s točkovnimi ali linijskimi oznakami posamezni vodni objekti, kjer lahko nastanejo poplave in erozija zaradi napačnega obratovanja ali porušitve. Opozorilna karta poplav in erozije vsebuje tudi besedilni del, ki obsega opis poplavnih in erozijskih dogodkov, predvsem tistih, ki bi se lahko v prihodnosti ponovili in v zvezi z njimi predvsem datum, vir podatkov, opis dogodka in posledic na življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti, kulturno dediščino ter druge pomembne informacije o razmerah na določenem območju. Opozorilna karta poplav in erozije lahko, kjer je to smiselno, vsebuje tudi ocene bodočih poplav in erozije ter njihovih posledic na življenje ljudi, okolje, razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti z upoštevanjem dolgoročnega načrtovanega razvoja in podnebnih sprememb. Podatkovni sloji vsebujejo prikazana območja poplavljanja, ki so bila zabeležena ob poplavnih dogodkih ali modelirana v sklopu izdelave hidrološko-hidravličnih študij ali navedena v drugih virih. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo ovojnico dosegov poplav pri različnih dogodkih ali scenarijih dogodkov. Namen podatkovnih slojev je prostorski prikaz možnih lokacij, obsega in pogostosti pojavljanja poplav, ki lahko služi opozarjanju na poplavno nevarnost pri prostorskem načrtovanju ter osveščanju javnosti o poplavni problematiki. Opozorilna karta poplav v vodnem katastru vsebuje: - območja zelo redkih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo 50 ali več let, - območja redkih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo od 10 do 20 let, - območja pogostih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo od 2 do 5 let. Prikazani poligoni so opremljeni z oceno zanesljivosti (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka). Opozorilna karta poplav v vodnem katastru vsebuje tudi: - poplavne dogodke. Drugi podatki ocene poplavne nevarnosti v skladu s 7. členom Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) so: - funkcionalne razlivne površine (Podatkovni sloj funkcionalnih razlivnih površin prikazuje poplavne površine, namenjene nadzorovanemu razlivanju viškov voda, na podlagi karakteristične gladine v zadrževalniku ali koti vrha pregrade ter izrisa plastnic na osnovi DMV5 oziroma izrisa na osnovi DOF ali TTN 5000. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd.), - odseki poplavljanja (Podatkovni sloj prikazuje odseke vodotokov, ki poplavljajo, a ni znan njihov doseg poplave. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd), - smeri poplavljanja (Sloj prikazuje smeri poplavnega toka. Smer poplavnega toka je smer, kamor teče voda iz vodotoka oziroma kamor je tok vode na poplavnem območju usmerjen. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd.), - razlivna območja (Podatkovni sloj razlivnih območij vsebuje strateško opredeljena in operativno zaščitena območja razlivanja visokih voda v Sloveniji. Izdelan je bil na podlagi podatkov državnih, regionalnih in lokalnih analiz in izvedbe zaščitnih ukrepov v okviru državnega in občinskega prostorskega načrtovanja.), - območja poplavljanja (Podatkovni sloj vsebuje območja zelo redkih poplav (poplav s povratno dobo 50 let ali več) fluvialnega in pluvialnega tipa, ki so bila določena s pomočjo poenostavljenega hidrološko-hidravličnega modela in na podlagi razpoložljivih podatkov o reliefu, pokrovnosti tal, padavinah in pretokih. Uporaba podatkovnega sloja je primerna za kartografske prikaze v merilu 1:50.000), - območja hidrološko-hidravličnega modeliranja za območja poplavljanja (podatkovni sloj določa meje območij poenostavljenih hidrološko-hidravličnih modelov, izdelanih z aplikacijo efektivnih padavin na dvodimenzijsko računsko mrežo, ki potekajo po meji hidrografskih območij četrte in tretje ravni, meji državnega ozemlja, meji podrobnejših razvodnic ali ročno zarisani meji modelnih območij), - kartografski prikazi območij poplavljanja in območij hidrološko-hidravličnega modeliranja v PDF formatu, ki prikazujejo območja poplavljanja po posameznih porečjih in - poročila o oceni poplavne nevarnosti za območja poplavljanja v PDF formatu, ki opisujejo način ocenjevanja poplavne nevarnosti po posameznih porečjih.

Območja poplavne nevarnosti se določajo predvsem na podlagi opozorilne karte poplav, prednostno za območja, kjer lahko pride do pomembnejše ogroženosti. Določitev območij se izvaja z metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju znanosti na podlagi hidroloških, geoloških, geomorfoloških in geodetskih podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrovnosti. izbira metod mora ustrezati dejanskim razmeram na območju in pričakovani natančnosti rezultatov. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege: - območij poplavljanja pri pretoku Q500, - območij poplavljanja pri pretoku Q100 - območij poplavljanja pri pretoku Q10. - območja hidravlične obdelave, na katerih so rezultati hidrološko-hidravlične analize poplavne nevarnosti veljavni (OVR). Posamezne hidrološko-hidravlične študije imajo določena območja hidravlične obdelave in območja veljavnosti rezultatov hidravličnega modela. Na dveh ali več območjih prekrivanja veljavnosti rezultatov so območja združena v eno skupno območje veljavnosti rezultatov. Osnovni namen podatkovnega sloja je podrobnejši prikaz poplavnih razmer na določenem območju in zagotavljanje strokovne podlage za razvrščanje območij poplavljanja v razrede poplavne nevarnosti. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor, obveščanju in ozaveščanju javnosti, načrtovanju ukrepov zaščite in reševanja ter izvajanju mednarodnih obveznosti.