Osnovni namen podatkovnega sloja je opredelitev pogojev in omejitev za izvajanje posegov v prostor in dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor ter obveščanju o poplavnih razmerah. Območja so določena po postopku, predpisanem v Pravilniku o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/2007). Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege majhnih globin (Gm), kjer je pri pretoku Q100 globina vode manjša od 0.5 m, obsege srednjih globin (Gs), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 0.5 m in manjša od 1.5 m in obsege velikih globin (Gv), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 1.5 m. Območje veljavnosti rezultatov prikazuje območje, kjer ti rezultati veljajo.

Podatkovni niz prikazuje kopalne vode po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Kopalne vode so določene na podlagi kriterijev iz Pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Uradni list RS, št. 39/08). Z navedenima predpisoma je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS. Skladno z obveznostmi iz direktive uredba določa seznam kopalnih voda, za te kopalne vode pa je določena tudi obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda. Nadalje je določena obveznost ukrepanja v primerih, ko pride do občasnega poslabšanja kakovosti kopalne vode, oziroma kadar je voda slabe kakovosti. Kopalne vode so imenoma določene v prilogi uredbe, skupaj z navedbo šifre in imena vodnega telesa površinske vode, na katerem se nahajajo. Podatki so namenjeni državi in lokalnim skupnostim kot podlaga za izvajanje ukrepov na področju upravljanja kopalnih voda ali izvajanje drugih nalog upravljanja voda, kjer ne sme priti do poseganja v splošno rabo vode ali podeljene vodne pravice. Podatki so namenjeni tudi javnosti, kot informacija, kje se nahajajo kopalne vode.

Hidroekoregija je pokrajinsko območje celinskih voda, ki ga označujejo različni abiotski in biotski dejavniki in je odraz geoloških, geomorfoloških, hidrografskih, hidroloških in geografskih posebnosti območja, zaradi katerih se je izoblikovala določena vodna flora in favna. Hidroekoregije v Republiki Sloveniji so določene s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06 in 32/11).

Hidrografska območja, urejena v štirinivojski hierarhični sistem (HGO1, HGO2, HGO3 in HGO4) glede na velikost prispevnih površin. Na prvi, najvišji ravni je območje Slovenije razdeljeno na šest glavnih hidrografskih območij: 1. porečje Save; 2. porečje Kolpe; 3. porečje Drave; 4. porečje Mure; 5. porečje obale; 6. porečje Soče. Na drugi ravni jih je 31, na tretji 155, na četrti, najnižji ravni pa je območij 583.

Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) v 5. členu opredeljuje oceno poplavne nevarnosti kot podlago za določitev poplavnih območij in njihovo razvrščanje. Rezultati ocene se prikažejo na opozorilni karti poplav, ki vsebuje podatke o topografiji in rabi tal, znotraj povodij in porečij pa se označijo tudi (8. člen): - mejna črta možnega dosega poplav oziroma del tekočih in stoječih voda ali del obale morja, kjer je znano, da prihaja do poplav, vključno z oznako smeri poplavljanja, - mejna črta možnega obsega erozijskih pojavov oziroma del tekočih in stoječih voda ali dela obale morja, kjer je znano, da prihaja do erozije, - mesta posameznih poplavnih dogodkov s točkovnimi oznakami, - s točkovnimi ali linijskimi oznakami posamezni vodni objekti, kjer lahko nastanejo poplave in erozija zaradi napačnega obratovanja ali porušitve. Opozorilna karta poplav in erozije vsebuje tudi besedilni del, ki obsega opis poplavnih in erozijskih dogodkov, predvsem tistih, ki bi se lahko v prihodnosti ponovili in v zvezi z njimi predvsem datum, vir podatkov, opis dogodka in posledic na življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti, kulturno dediščino ter druge pomembne informacije o razmerah na določenem območju. Opozorilna karta poplav in erozije lahko, kjer je to smiselno, vsebuje tudi ocene bodočih poplav in erozije ter njihovih posledic na življenje ljudi, okolje, razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti z upoštevanjem dolgoročnega načrtovanega razvoja in podnebnih sprememb. Podatkovni sloji vsebujejo prikazana območja poplavljanja, ki so bila zabeležena ob poplavnih dogodkih ali modelirana v sklopu izdelave hidrološko-hidravličnih študij ali navedena v drugih virih. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo ovojnico dosegov poplav pri različnih dogodkih ali scenarijih dogodkov. Namen podatkovnih slojev je prostorski prikaz možnih lokacij, obsega in pogostosti pojavljanja poplav, ki lahko služi opozarjanju na poplavno nevarnost pri prostorskem načrtovanju ter osveščanju javnosti o poplavni problematiki. Opozorilna karta poplav v vodnem katastru vsebuje: - območja zelo redkih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo 50 ali več let, - območja redkih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo od 10 do 20 let, - območja pogostih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo od 2 do 5 let. Prikazani poligoni so opremljeni z oceno zanesljivosti (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka). Opozorilna karta poplav v vodnem katastru vsebuje tudi: - poplavne dogodke. Drugi podatki ocene poplavne nevarnosti v skladu s 7. členom Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) so: - funkcionalne razlivne površine (Podatkovni sloj funkcionalnih razlivnih površin prikazuje poplavne površine, namenjene nadzorovanemu razlivanju viškov voda, na podlagi karakteristične gladine v zadrževalniku ali koti vrha pregrade ter izrisa plastnic na osnovi DMV5 oziroma izrisa na osnovi DOF ali TTN 5000. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd.), - odseki poplavljanja (Podatkovni sloj prikazuje odseke vodotokov, ki poplavljajo, a ni znan njihov doseg poplave. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd), - smeri poplavljanja (Sloj prikazuje smeri poplavnega toka. Smer poplavnega toka je smer, kamor teče voda iz vodotoka oziroma kamor je tok vode na poplavnem območju usmerjen. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd.), - razlivna območja (Podatkovni sloj razlivnih območij vsebuje strateško opredeljena in operativno zaščitena območja razlivanja visokih voda v Sloveniji. Izdelan je bil na podlagi podatkov državnih, regionalnih in lokalnih analiz in izvedbe zaščitnih ukrepov v okviru državnega in občinskega prostorskega načrtovanja.), - območja poplavljanja (Podatkovni sloj vsebuje območja zelo redkih poplav (poplav s povratno dobo 50 let ali več) fluvialnega in pluvialnega tipa, ki so bila določena s pomočjo poenostavljenega hidrološko-hidravličnega modela in na podlagi razpoložljivih podatkov o reliefu, pokrovnosti tal, padavinah in pretokih. Uporaba podatkovnega sloja je primerna za kartografske prikaze v merilu 1:50.000), - območja hidrološko-hidravličnega modeliranja za območja poplavljanja (podatkovni sloj določa meje območij poenostavljenih hidrološko-hidravličnih modelov, izdelanih z aplikacijo efektivnih padavin na dvodimenzijsko računsko mrežo, ki potekajo po meji hidrografskih območij četrte in tretje ravni, meji državnega ozemlja, meji podrobnejših razvodnic ali ročno zarisani meji modelnih območij), - kartografski prikazi območij poplavljanja in območij hidrološko-hidravličnega modeliranja v PDF formatu, ki prikazujejo območja poplavljanja po posameznih porečjih in - poročila o oceni poplavne nevarnosti za območja poplavljanja v PDF formatu, ki opisujejo način ocenjevanja poplavne nevarnosti po posameznih porečjih.

Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Vodno zemljišče morja obsega dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja do zunanje meje obale. Meje vodnih zemljišč so prikazane v digitalni obliki kot podatkovna zbirka v vodnem katastru. Vodna zemljišča opredeljuje Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe; 11. in 28. člen) ter Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda (Uradni list RS, št. 58/18) in Pravilnik o podrobnejšemu načinu določanja meje obale (Uradni list RS, št. 106/04 in 77/10).

Podatkovna zbirka Referenčni odseki zajema odseke vodotokov in obale jezer, ki so pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer, kot to določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). Referenčni odseki , kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so odseki vodotokov in obale jezer, na katerih so referenčna mesta, ki so mesta z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti ter ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčni odseki vodotokov so določeni kot odseki vodotokov v dolžini 400 m gorvodno in 100 m dolvodno od referenčnega mesta. Referenčni odseki na jezerih so odseki obale jezera, na katerih je več zaporednih 100-metrskih odsekov z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti, ki ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Skladno z 4 (4). členom Uredbe o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so referenčni odseki in njihove geografske meje določene na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25.000 v državnem koordinatnem sistemu. Podatki o referenčnih odsekih in njihovih geografskih mejah vključujejo zlasti: - identifikacijsko številko referenčnega odseka; - šifro in ime vodnega telesa površinskih voda, kjer je določen referenčni odsek; - tip površinskih voda za vrednotenje ekološkega stanja (ekološki tip), za katerega je določen referenčni odsek; - dolžino referenčnega odseka; - velikost prispevne površine referenčnega odseka in - datum določitve referenčnega odseka. Referenčne odseke vodotokov zajema sloj Referenčni odseki vodotokov. Referenčne odseke obale jezer zajema sloj Referenčni odseki na jezerih. Odseke gorvodno in dolvodno od referenčnih odsekov, kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16)) zajema zbirka Odseki dolvodno in gorvodno od referenčnih odsekov.

Za učinkovitejše izvajanje nalog je Direkcija RS za vode regionalno organizirana, tvorijo jo glavna enota v Ljubljani in osem sektorjev območij za povodja Mure, Drave, zgornje, srednje in spodnje Save ter povodji Soče in jadranskih rek z morjem. Območja sovpadajo z delitvijo območja Slovenije na posamezna območja za izvajanje državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda po Uredbi o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb (Uradni list RS, št. 109/10 in spr.)

Površinske vode se zaradi vrednotenja ekološkega stanja delijo v različne ekološke tipe površinskih voda, in sicer ekološke tipe vodotokov, ekološke tipe jezer in ekološke tipe obalnih voda.