Hidroekoregija je pokrajinsko območje celinskih voda, ki ga označujejo različni abiotski in biotski dejavniki in je odraz geoloških, geomorfoloških, hidrografskih, hidroloških in geografskih posebnosti območja, zaradi katerih se je izoblikovala določena vodna flora in favna. Hidroekoregije v Republiki Sloveniji so določene s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06 in 32/11).

Porečja Save, Drave, Mure ter povodji Soče in jadranskih rek v Republiki Sloveniji so teritorialne podlage upravljanja z vodami in v Republiki Sloveniji skupaj tvorijo povodji Donave in Jadranskega morja. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje. Porečje pa je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko ali jezero. Sloj v povezavi z Načrtom upravljanja voda in vodnimi telesi.

Podatkovna zbirka Referenčni odseki zajema odseke vodotokov in obale jezer, ki so pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer, kot to določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). Referenčni odseki , kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so odseki vodotokov in obale jezer, na katerih so referenčna mesta, ki so mesta z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti ter ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčni odseki vodotokov so določeni kot odseki vodotokov v dolžini 400 m gorvodno in 100 m dolvodno od referenčnega mesta. Referenčni odseki na jezerih so odseki obale jezera, na katerih je več zaporednih 100-metrskih odsekov z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti, ki ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Skladno z 4 (4). členom Uredbe o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16) so referenčni odseki in njihove geografske meje določene na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25.000 v državnem koordinatnem sistemu. Podatki o referenčnih odsekih in njihovih geografskih mejah vključujejo zlasti: - identifikacijsko številko referenčnega odseka; - šifro in ime vodnega telesa površinskih voda, kjer je določen referenčni odsek; - tip površinskih voda za vrednotenje ekološkega stanja (ekološki tip), za katerega je določen referenčni odsek; - dolžino referenčnega odseka; - velikost prispevne površine referenčnega odseka in - datum določitve referenčnega odseka. Referenčne odseke vodotokov zajema sloj Referenčni odseki vodotokov. Referenčne odseke obale jezer zajema sloj Referenčni odseki na jezerih. Odseke gorvodno in dolvodno od referenčnih odsekov, kakor jih določa Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16)) zajema zbirka Odseki dolvodno in gorvodno od referenčnih odsekov.

Osnovni namen podatkovnega sloja je opredelitev pogojev in omejitev za izvajanje posegov v prostor in dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor ter obveščanju o poplavnih razmerah. Območja so določena po postopku, predpisanem v Pravilniku o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/2007). Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege majhnih globin (Gm), kjer je pri pretoku Q100 globina vode manjša od 0.5 m, obsege srednjih globin (Gs), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 0.5 m in manjša od 1.5 m in obsege velikih globin (Gv), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 1.5 m. Območje veljavnosti rezultatov prikazuje območje, kjer ti rezultati veljajo.

Površinske vode se zaradi vrednotenja ekološkega stanja delijo v različne ekološke tipe površinskih voda, in sicer ekološke tipe vodotokov, ekološke tipe jezer in ekološke tipe obalnih voda.

Vodovarstveno območje je območje, na katerem zaradi zavarovanja vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, velja vodovarstveni režim. Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju oblikujejo notranja območja, in sicer najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim varstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom. Ukrepi, pogoji in omejitve vodovarstvenega režima se nanašajo na prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor, prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti ali prepoved ali omejitev pri rabi voda na vodovarstvenem območju. Za zavarovanje vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, a vodovarstveno območje ni določeno, se do uveljavitve predpisov Vlade RS uporabljajo občinski predpisi (praviloma odloki), ki določajo (vodo)varstvene pasove, izdani na podlagi Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in 42/89 ter Uradni list RS, št. 15/91-I, 32/93 - ZGJS, 29/95 - ZPDF, 52/00 in 67/02 - ZV-1). Vodovarstvena območja so predstavljena v podatkovnem sloju: - vodovarstvena območja, določena na podlagi predpisa Vlade RS in - vodovarstvena območja, določena na podlagi občinskih odlokov.

Vplivna območja posameznih kopalnih voda so območja, kjer lahko izvajanje človekovih dejavnosti vpliva na kakovost kopalne vode in lahko predstavlja vir tveganja za zdravje kopalcev. Podatkovni niz prikazuje vplivna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Vplivna območja so določena na podlagi kriterijev iz Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in spr.) in predhodne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07 in spr.) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in spr.). Za vplivna območja kopalnih voda so skladno z navedenima predpisoma določene posebne zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Podatki so namenjeni državi in lokalnim skupnostim kot podlaga za izvajanje ukrepov na področju upravljanja kopalnih voda ali izvajanje drugih nalog upravljanja voda, za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ali na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Podatki so namenjeni tudi javnosti, kot informacija, kje se nahajajo vplivna območja kopalnih voda.

Povodji Donave in Jadranskega morja v Republiki Sloveniji sta teritorialni podlagi upravljanja z vodami in sta ob upoštevanju hidrografskih značilnosti, enotnosti in povezanosti vodnega režima določeni kot taki za zagotavljanje celovitega upravljanja z vodami. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje. Sloj v povezavi z Načrtom upravljanja voda in vodnimi telesi.

Za učinkovitejše izvajanje nalog je Direkcija RS za vode regionalno organizirana, tvorijo jo glavna enota v Ljubljani in osem sektorjev območij za povodja Mure, Drave, zgornje, srednje in spodnje Save ter povodji Soče in jadranskih rek z morjem. Območja sovpadajo z delitvijo območja Slovenije na posamezna območja za izvajanje državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda po Uredbi o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb (Uradni list RS, št. 109/10 in spr.)