Real Estate Valuation Models Database is a public database of real estate valuation models. The valuation model defines the impact of different real estate characteristics on a market value of the real estate.
Database contains attributes about border points of a national border. These points are marked (physically on the field - border markers) and unmarked (breaking points). Border points indicate the national border of the Republic of Slovenia. Coordinates are defined in the coordinate system D48, Gauß-Krügerjev projection. National Border Record is the fundamental register of the national border points. It contains data about country code, sector, type and position of the border mark, its label, coordinates in the D48/GK and D96/TM coordinate system and the neighbouring country reference system, the possible distance from the border line and the distance to the next border mark. National Border Record is established based on the Real Estate Cadastre Act - ZKN (Official Journal of RS, No. 54/2021). Data from the National Border Record serves as a graphical representation of the national border, for the harmonization of Land Cadastre data and the Administrative Units Register with the national border.
Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa na ARSO za spremljanje kakovosti zunanjega zraka in padavin. Nabor merilnih mest se z leti spreminja, v prikazu so zajeta samo aktivna merilna mesta. Za vsako merilno mesto sta prikazani natančna lokacija in koda merilnega mesta, nabor meritev, območje za ocenjevanje kakovosti zraka ter tip merilnega mesta.
*Podatki niso več aktualni, zadnja različica je iz leta 2022. Sloj vsebuje podatke o površinah z ekološkim pomenom (PEP) - praha, katerih vir so prijavljene površine kmetovalcev na zbirnih vlogah (ZV). Gre za površine, ki so v naravi v prahi 3 ali več let. V skladu z uredbo o neposrednih plačilih se v Sloveniji kot PEP štejejo (1) zemljišče v prahi, (2) površina s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik, (3) površina pod naknadnimi posevki ali podsevkom, (4) zemljišče v prahi za medonosne rastline.
Podatki v sloju eVRD so sestavljeni iz podatkov o varstvenih režimih kulturne dediščine in podatkov registra nepremične kulturne dediščine. Podatki o varstvenih režimih so podrobneje opisani in pojasnjeni v Priročniku pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine (https://gis.gov.si/MK_eVRDpredpis/P_11_11_02.htm). Podatki, povzeti po registru, dodatno opisujejo in pojasnjujejo lastnosti, zaradi katerih je enota oziroma območje opredeljeno kot nepremična kulturna dediščina.
Kopalne vode na naravnih vodah se delijo na kopalna območja in na naravna kopališča. Za spremljanje kakovosti vode ima vsaka kopalna voda določeno vsaj eno merilno mesto na lokaciji, kjer se zbira največ kopalcev oz. tam, kjer je možnost za onesnaženje največja. Kakovost vode se spremlja tekom kopalne sezone v okviru programa spremljanja kakovosti kopalnih voda, katerega izvaja ARSO.
Evidenca obsega evidenco osi državnih cest in križišč, tehnične podatke o državnih cestah in objektih na njih ter evidenco prometnih podatkov. Evidenco o državnih cestah vodi in vzdržuje Direkcija RS za infrastrukturo. Osnova evidence je grafični sloj osi državnih cest z atributnimi podatki o cestah, odsekih in stacionažah (kilometražah) na odsekih. Ostali podatki iz evidence državnih cest (npr. širina ceste, št. voznih pasov, material vozne površine, prometne obremenitve, itd.) se vodijo kot atributni podatki, kjer je lokacija na odseku določena preko stacionaž. Vodi se tudi grafični sloj lokacije križišč - stičišča osi kategoriziranih cest z osmi drugih kategoriziranih ali nekategoriziranih cest ali druge značilne točke, kjer se spremeni odsek ceste.
Podatkovni niz prikazuje občutljiva območja zaradi kopalnih voda po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. V prilogi Direktive 91/271/EGS so določena različna merila za določitev občutljivih območij. Merila so prenesena tudi v uredbo in vključujejo možnost, da se kot občutljivo prepozna tisto vodno telo površinske vode, kjer je potrebno dodatno čiščenje poleg tistega iz same direktive, da se izpolni zahteve drugih veljavnih direktiv Sveta. Zaradi doseganja ciljev Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) so bila tako kot občutljiva določena tista vodna telesa površinskih voda, na katerih se nahajajo kopalne vode. Podatki so namenjeni državi, lokalnim skupnostim in javnosti, da lahko na osnovi zahtev Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ali na podlagi podatkov iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ugotovijo, kakšna stopnja čiščenja komunalne odpadne vode in v katerih rokih mora biti zagotovljena na območju, ki jih zanima.
Register prostorskih enot je integrirana podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki o naslovih in prostorskih enotah (občine, naselja, upravne enote, poštni okoliši, šolski okoliši, statistične regije, kohezijske regije, ožji deli občin (četrtne skupnosti, krajevne skupnosti, vaške skupnosti), enote za državnozborske volitve (državnozborske volilne enote, državnozborski volilni okraji, državnozborska volišča), enote za lokalne volitve (lokalne volilne enote, lokalna volišča) in ulice. V register prostorskih enot se vpisujejo naslednji podatki o prostorskih enotah: vrsta; identifikacijska številka; ime, meje in površina. V register prostorskih enot se vpisujejo naslednji podatki o ulicah: ime; identifikacijska številka; geolokacija.
Register zemljepisnih imen je osnovni državni geoinformacijski sloj. Vsebuje imena objektov, ki imajo neko časovno, zgodovinsko, etnološko ali družbeno uveljavljeno identiteto, kar pomeni, da so bolj ali manj trajna v okolju. V register so zajeta imena krajev (imena naseljenih krajev, njihovih delov in imena zgradb), hidronimi (vodna imena), oronimi (imena reliefnih oblik) in horonimi (imena krajinskih delov). Ob vzpostavitvi registra so bila zemljepisna imena zajeta iz temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5.000 in 1 : 10.000, iz državnih topografskih kart v merilu 1 : 25.000 in iz državnih preglednih kart v merilih 1 : 250.000 in 1 : 1.000.000. V register zemljepisnih imen se vpisujejo tudi zemljepisna imena, katerih obstoj je nedvoumen, niso pa evidentirana na kartografskih virih, s katerih so bili prevzeti podatki za register in tudi zemljepisna imena, ki jih je standardizirala Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen. REZI služi kot samostojni geoinformacijski sloj za lociranje objektov v prostor, kot nadgradnja ostalih geoinformacijskih slojev z zemljepisnimi imeni, za aplikacije na področju topografije, kartografije ter za geografske, statistične in jezikoslovne analize.