Real Estate Valuation Models Database is a public database of real estate valuation models. The valuation model defines the impact of different real estate characteristics on a market value of the real estate.
Database contains attributes about border points of a national border. These points are marked (physically on the field - border markers) and unmarked (breaking points). Border points indicate the national border of the Republic of Slovenia. Coordinates are defined in the coordinate system D48, Gauß-Krügerjev projection. National Border Record is the fundamental register of the national border points. It contains data about country code, sector, type and position of the border mark, its label, coordinates in the D48/GK and D96/TM coordinate system and the neighbouring country reference system, the possible distance from the border line and the distance to the next border mark. National Border Record is established based on the Real Estate Cadastre Act - ZKN (Official Journal of RS, No. 54/2021). Data from the National Border Record serves as a graphical representation of the national border, for the harmonization of Land Cadastre data and the Administrative Units Register with the national border.
Podatkovni niz prikazuje prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. Posebne zahteve veljajo na celotnih prispevnih območnih vodnih teles, ki so določena kot občutljiva zaradi evtrofikacije.
Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta. Aglomeracije se določijo na območjih, kjer je gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena v PE na hektar (v nadaljnjem besedilu: PE/ha), enaka ali večja od 10 PE/ha, in je obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena s skupnim številom PE (v nadaljnjem besedilu: obremenitev iz naslova prebivalstva), enaka ali večja od 50 PE. Upoštevajo se podatki o stalno prijavljenih prebivalcih, pri čemer en stalno prijavljeni prebivalec predstavlja en PE, prisotnost stavb, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, ter podatke o generalizirani namenski rabi prostora na stavbnih zemljiščih v skladu s predpisi o urejanju prostora. Upoštevajo se stavbna zemljišča namenjena območjem stanovanj, centralnih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti, posebna območja, urbane površine, površine razpršene poselitve in območja za potrebe obrambe v naseljih. Upoštevajo se tudi meje območij izvajalcev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, če je to smiselno in upravičeno zaradi zagotavljanja celovitega in ekonomsko vzdržnega upravljanja javne infrastrukture.
Podatkovna zbirka Koncesije (točke) vsebuje podatke o geografski opredelitvi vodnega vira (zajem, izpust, centroid ali mejne točke območja, namenjenega izvajanju vodne pravice), na katerem je podeljena vodna pravica, opredeljena v koncesiji in vpisana v Vodno knjigo. Koncesijo je treba pridobiti za rabo vode za: - proizvodnjo pijač, - potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, - proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, enako ali večjo od 10 MW, in - odvzem naplavin, razen če gre za izvajanje javne službe po tem zakonu. Podeljevanje vodnih pravic s koncesijami in vodenje evidenc ureja Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe), ter Pravilnik o vodni knjigi (Uradni list RS, št. 10/12). Več informacij na: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/direkcija-za-vode/zakonodaja-direkcije-za-vode/ Podatkovna zbirka Koncesije (točke) vsebuje podatke o: - OBJECTID: ID - KON_STEVIL: Številki vodnega dovoljenja v bazi - KON_VELJA_: Veljavnost koncesije - VRSTA_RABE: Vrsta rabe vode, na katero se koncesija nanaša - vrste rabe so opredeljene v zakonodaji - SUBJEKT_NA: Ime nosilca koncesije - ZAJEM_IZPUST: Vrsta tipa geografske opredelitve rabe vodnega vira (ZAJEM, IZPUST, MEJNA TOCKA) - NAZIV_VODN: Ime vodnega vira (npr. vodotoka ali izvira), kot je navedeno v koncesiji - TIP_VODN: Vrsta vodnega vira (IZVIR, VODOTOK, VRTINA / VODNJAK, VRTINA / VODNJAK MINERALNA, VRTINA / VODNJAK TERMALNA) - KOL1: - OPISKOL1: Opredelitev količine, ki jo podaja atribut KOL1 - KOL2: - OPISKOL2: Opredelitev količine, ki jo podaja atribut KOL2
Evidenca obsega odseke površinskih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, v skladu z določbo 4. člena Direktive Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (UL. L., št. 222 z dne 14.08.1978, str. 1) in predpisi, ki določajo kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib. Seznam odsekov sestavljajo ime odseka v numerični obliki, ime vodotoka, opis odseka kot pozicija v prostoru, vrsta odseka in dolžina odseka.
Kopalne vode na naravnih vodah se delijo na kopalna območja in na naravna kopališča. Za spremljanje kakovosti vode ima vsaka kopalna voda določeno vsaj eno merilno mesto na lokaciji, kjer se zbira največ kopalcev oz. tam, kjer je možnost za onesnaženje največja. Kakovost vode se spremlja tekom kopalne sezone v okviru programa spremljanja kakovosti kopalnih voda, katerega izvaja ARSO.
Enotna državna evidenca o namakalnih in osuševalnih sistemih. Sloj namakalnih sistemov vsebuje namakalne sisteme, ki imajo območja potrjena z Uredbo o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov (Uradni list RS, št. 63/19). V podatke ni vključenih sistemov, za katere podatke MKGP še pripravlja in vseh zasebnih namakalnih sistemov. Sloj osuševalnih sistemov vsebuje osuševalne sisteme, ki imajo območja potrjena z Uredbo o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov (Uradni list RS, št. 63/19).
Opazovalnice državne mreže so namenjene beleženju potresov. Podatki iz opazovalnic se zbirajo in obdelujejo v središču za obdelavo podatkov na Agenciji RS za okolje, Uradu za seizmologijo v Ljubljani. Državna mreža potresnih opazovalnic vključuje 26 opazovalnic. V datoteki so podatki o lokaciji potresnih opazovalnic.
Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa na ARSO za spremljanje kakovosti zunanjega zraka in padavin. Nabor merilnih mest se z leti spreminja, v prikazu so zajeta samo aktivna merilna mesta. Za vsako merilno mesto sta prikazani natančna lokacija in koda merilnega mesta, nabor meritev, območje za ocenjevanje kakovosti zraka ter tip merilnega mesta.