Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) v 5. členu opredeljuje oceno poplavne nevarnosti kot podlago za določitev poplavnih območij in njihovo razvrščanje. Rezultati ocene se prikažejo na opozorilni karti poplav, ki vsebuje podatke o topografiji in rabi tal, znotraj povodij in porečij pa se označijo tudi (8. člen): - mejna črta možnega dosega poplav oziroma del tekočih in stoječih voda ali del obale morja, kjer je znano, da prihaja do poplav, vključno z oznako smeri poplavljanja, - mejna črta možnega obsega erozijskih pojavov oziroma del tekočih in stoječih voda ali dela obale morja, kjer je znano, da prihaja do erozije, - mesta posameznih poplavnih dogodkov s točkovnimi oznakami, - s točkovnimi ali linijskimi oznakami posamezni vodni objekti, kjer lahko nastanejo poplave in erozija zaradi napačnega obratovanja ali porušitve. Opozorilna karta poplav in erozije vsebuje tudi besedilni del, ki obsega opis poplavnih in erozijskih dogodkov, predvsem tistih, ki bi se lahko v prihodnosti ponovili in v zvezi z njimi predvsem datum, vir podatkov, opis dogodka in posledic na življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti, kulturno dediščino ter druge pomembne informacije o razmerah na določenem območju. Opozorilna karta poplav in erozije lahko, kjer je to smiselno, vsebuje tudi ocene bodočih poplav in erozije ter njihovih posledic na življenje ljudi, okolje, razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti z upoštevanjem dolgoročnega načrtovanega razvoja in podnebnih sprememb. Podatkovni sloj vsebuje prikazana območja poplavljanja, ki so bila zabeležena ob poplavnih dogodkih ali modelirana v sklopu izdelave hidrološko-hidravličnih študij ali navedena v drugih virih. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo ovojnico dosegov poplav pri različnih dogodkih ali scenarijih dogodkov. Namen podatkovnega sloja je prostorski prikaz možnih lokacij, obsega in pogostosti pojavljanja poplav, ki lahko služi opozarjanju na poplavno nevarnost pri prostorskem načrtovanju ter osveščanju javnosti o poplavni problematiki. Opozorilna karta poplav v vodnem katastru vsebuje: - območja zelo redkih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo 50 ali več let, - območja redkih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo od 10 do 20 let, - območja pogostih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo od 2 do 5 let. Prikazani poligoni so opremljeni z oceno zanesljivosti (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka). Opozorilna karta poplav v vodnem katastru vsebuje tudi: - poplavne dogodke. Drugi podatki ocene poplavne nevarnosti v skladu s 7. členom Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) so: - funkcionalne razlivne površine (podatkovni sloj funkcionalnih razlivnih površin prikazuje poplavne površine, namenjene nadzorovanemu razlivanju viškov voda, na podlagi karakteristične gladine v zadrževalniku ali koti vrha pregrade ter izrisa plastnic na osnovi DMV5 oziroma izrisa na osnovi DOF ali TTN 5000. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd.), - odseki poplavljanja (podatkovni sloj prikazuje odseke vodotokov, ki poplavljajo, a ni znan njihov doseg poplave. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd), - smeri poplavljanja (sloj prikazuje smeri poplavnega toka. Smer poplavnega toka je smer, kamor teče voda iz vodotoka oziroma kamor je tok vode na poplavnem območju usmerjen. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd.), - območja poplavljanja (podatkovni sloj vsebuje območja zelo redkih poplav (poplav s povratno dobo 50 let ali več) fluvialnega in pluvialnega tipa, ki so bila določena s pomočjo poenostavljenega hidrološko-hidravličnega modela in na podlagi razpoložljivih podatkov o reliefu, pokrovnosti tal, padavinah in pretokih. Uporaba podatkovnega sloja je primerna za kartografske prikaze v merilu 1:50.000), - območja hidrološko-hidravličnega modeliranja za območja poplavljanja (podatkovni sloj določa meje območij poenostavljenih hidrološko-hidravličnih modelov, izdelanih z aplikacijo efektivnih padavin na dvodimenzijsko računsko mrežo, ki potekajo po meji hidrografskih območij četrte in tretje ravni, meji državnega ozemlja, meji podrobnejših razvodnic ali ročno zarisani meji modelnih območij), - kartografski prikazi območij poplavljanja in območij hidrološko-hidravličnega modeliranja v PDF formatu, ki prikazujejo območja poplavljanja po posameznih porečjih in - poročila o oceni poplavne nevarnosti za območja poplavljanja v PDF formatu, ki opisujejo način ocenjevanja poplavne nevarnosti po posameznih porečjih.

Prispevno območje kopalne vode je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v kopalno vodo in se določi na podlagi hidrografskih razvodnic. Podatkovni niz prikazuje prispevna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08).

Površinske vode se zaradi vrednotenja ekološkega stanja delijo v različne ekološke tipe površinskih voda, in sicer ekološke tipe vodotokov, ekološke tipe jezer in ekološke tipe obalnih voda.

Prispevno območje vodnih teles vodotokov je območje, s katerega vse površinske vode odtekajo v posamezno vodno telo površinskih voda (vodotok, jezero ali morje).

Hidroekoregija je pokrajinsko območje celinskih voda, ki ga označujejo različni abiotski in biotski dejavniki in je odraz geoloških, geomorfoloških, hidrografskih, hidroloških in geografskih posebnosti območja, zaradi katerih se je izoblikovala določena vodna flora in favna. Hidroekoregije v Republiki Sloveniji so določene s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06 in 32/11).

Območja poplavne nevarnosti se določajo predvsem na podlagi opozorilne karte poplav, prednostno za območja, kjer lahko pride do pomembnejše ogroženosti. Določitev območij se izvaja z metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju znanosti na podlagi hidroloških, geoloških, geomorfoloških in geodetskih podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrovnosti. izbira metod mora ustrezati dejanskim razmeram na območju in pričakovani natančnosti rezultatov. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege: - območij poplavljanja pri pretoku Q500, - območij poplavljanja pri pretoku Q100 - območij poplavljanja pri pretoku Q10. - območja hidravlične obdelave, na katerih so rezultati hidrološko-hidravlične analize poplavne nevarnosti veljavni (OVR). Posamezne hidrološko-hidravlične študije imajo določena območja hidravlične obdelave in območja veljavnosti rezultatov hidravličnega modela. Na dveh ali več območjih prekrivanja veljavnosti rezultatov so območja združena v eno skupno območje veljavnosti rezultatov. Osnovni namen podatkovnega sloja je podrobnejši prikaz poplavnih razmer na določenem območju in zagotavljanje strokovne podlage za razvrščanje območij poplavljanja v razrede poplavne nevarnosti. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor, obveščanju in ozaveščanju javnosti, načrtovanju ukrepov zaščite in reševanja ter izvajanju mednarodnih obveznosti.

Bioregije so regije pomembne za vrednotenje ekološkega stanja voda in določanje ekoloških tipov površinskih voda. Bioregija je območje s tipičnimi ekološkimi značilnostmi, na katerih najdemo značilne združbe.