Vodovarstveno območje je območje, na katerem zaradi zavarovanja vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, velja vodovarstveni režim. Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju oblikujejo notranja območja, in sicer najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim varstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom. Ukrepi, pogoji in omejitve vodovarstvenega režima se nanašajo na prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor, prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti ali prepoved ali omejitev pri rabi voda na vodovarstvenem območju. Za zavarovanje vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, a vodovarstveno območje ni določeno, se do uveljavitve predpisov Vlade RS uporabljajo občinski predpisi (praviloma odloki), ki določajo (vodo)varstvene pasove, izdani na podlagi Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in 42/89 ter Uradni list RS, št. 15/91-I, 32/93 - ZGJS, 29/95 - ZPDF, 52/00 in 67/02 - ZV-1). Vodovarstvena območja so predstavljena v podatkovnem sloju: - vodovarstvena območja, določena na podlagi predpisa Vlade RS in - vodovarstvena območja, določena na podlagi občinskih odlokov.

Seznam naravnih vrednot opredeljuje naravne vrednote v prostoru in je namenjen njihovemu varstvu. Podatki o prostorski razporeditvi naravnih vrednot v Sloveniji in z njimi povezani atributni podatki so namenjeni pripravi naravovarstvenih smernic za plane, programe, načrte, prostorske ali druge akte ter njihove spremembe ali dopolnitve in izdelavi upravljalskih načrtov zavarovanih območij. Poleg tega omogočajo različne analize, primerjalno vrednotenje in so v pomoč pri operativnem naravovarstvenem delu. Nenazadnje so namenjeni lastnikom zemljišč in ozaveščanju najširše javnosti o bogastvu naravne dediščine Slovenije oziroma naravnih vrednot in pomenu njihovega varovanja. Podatkovni niz prikazuje prostorsko razporeditev območij naravnih vrednot v Sloveniji, kot so določene s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15) izdanem na podlagi 6. odstavka 37. člena Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg in 31/18). Naravna vrednota je po Zakonu o ohranjanju narave poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Med objekte in območja naravnih vrednot štejemo predvsem: geološke pojave, minerale in fosile ter njihova nahajališča, površinske in podzemske kraške pojave, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološke pojave, ledenike in oblike ledeniškega delovanja, izvire, slapove, brzice, jezera, barja, potoke in reke z obrežji, morsko obalo, rastlinske in živalske vrste, njihove izjemne osebke ter njihove življenjske prostore, ekosisteme, krajino in oblikovano naravo. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot predpisuje izdelavo dveh variant GIS slojev z mejami naravnih vrednot. Sloj območij naravnih vrednot je eden od treh slojev variante za javno uporabo, izdelane v skladu s 7. odstavkom 5. člena citiranega Pravilnika. Opisni podatki dopolnjujejo prostorsko opredelitev naravnih vrednot, tako da za vsak element ali območje podajajo atributne podatke, kot jih predpisuje Pravilnik: evidenčno številko naravne vrednote, ime naravne vrednote, kratko oznako, razvrstitev med naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena in zvrst oziroma zvrsti naravne vrednote.

Podatkovni niz prikazuje prostorsko razporeditev območij uvrščenih med ekološko pomembna območja v Sloveniji, ki so bila sprejeta z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, štev. 48/04, 33/13, 99/13 in 47/18). Ekološko pomembno območje je po Zakonu o ohranjanju narave območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Izpolnitev obveze iz 5. člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) in seznanitev javnosti z območji NATURA 2000. Podatkovni niz je del evidence območij, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Podatkovni niz je uraden podatek za veljavna območja NATURA 2000, ki so bila sprejeta z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 - popr., 39/13 - odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18). Podatkovni niz prikazuje območja NATURA 2000 določena na podlagi direktive o pticah (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic) - SPA območja, in direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst) - pSCI/SAC območja.

Izpolnitev 53. in 111. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - ZON-UPB2, 61/06 - ZDru-1, 32/08 - Odl. US, 8/10 - ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg in 31/18) in seznanitev javnosti z zavarovanimi območji.Podatkovni niz zavarovanih območij narave se uporablja za izvajanje ukrepov ohranjanja narave, kot podlaga za načrtovanje in odločanje v prostoru ter pri izvajanju ukrepov drugih sektorjev. Ker Agencija RS za okolje po nobenem predpisu ni dolžna voditi registra območij zavarovanih na nivoju lokalnih skupnosti, so meje teh območij informativne.

Vodno telo je enota načrtovanja upravljanja voda, kot to določa Okvirna direktiva o vodah (2000/60/ES). Vodna telesa in njihova prispevna območja sestavljajo vodna območja. Vodno telo je pomemben in razpoznaven del voda, ki se ga določi zaradi spremljanja stanja voda ter ohranitve in doseganja ciljnega stanja voda. Postopke določanja vodnih teles določajo predpisi iz okvira Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spr.). Vodno telo podzemnih voda je pomemben in razpoznaven del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov. Vodna telesa podzemnih voda so določena s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/05) na podlagi geoloških, hidroloških, pedoloških lastnosti vodonosnikov in podatkih o rabi zemljišč in antropogenih obremenitvah.

Vodno območje je temeljna enota upravljanja z vodami v skladu z EU Okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES) in Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spr.) (angl. River Basin District - RBD). Vodno območje je s predpisom določeno območje, ki obsega eno ali več sosednih povodij, skupaj s pripadajočimi podzemnimi vodami ter morjem in je teritorialna podlaga za upravljanje z vodami. Vodni območji v Republiki Sloveniji sta določeni v Pravilniku o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo (Uradni list RS, št. 82/03). Določeni sta dve vodni območji - meja med vodnim območjem Donave in vodnim območjem Jadranskega morja poteka po hidrografski razvodnici in je enaka meji med porečjem Save in povodjema Soče ter jadranskih rek.

Podatkovni niz prikazuje kopalne vode po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Kopalne vode so določene na podlagi kriterijev iz Pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Uradni list RS, št. 39/08). Z navedenima predpisoma je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS. Skladno z obveznostmi iz direktive uredba določa seznam kopalnih voda, za te kopalne vode pa je določena tudi obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda. Nadalje je določena obveznost ukrepanja v primerih, ko pride do občasnega poslabšanja kakovosti kopalne vode, oziroma kadar je voda slabe kakovosti. Kopalne vode so imenoma določene v prilogi uredbe, skupaj z navedbo šifre in imena vodnega telesa površinske vode, na katerem se nahajajo. Podatki so namenjeni državi in lokalnim skupnostim kot podlaga za izvajanje ukrepov na področju upravljanja kopalnih voda ali izvajanje drugih nalog upravljanja voda, kjer ne sme priti do poseganja v splošno rabo vode ali podeljene vodne pravice. Podatki so namenjeni tudi javnosti, kot informacija, kje se nahajajo kopalne vode.

Vodno telo je enota načrtovanja upravljanja voda, kot to določa Okvirna direktiva o vodah (2000/60/ES). Vodna telesa in njihova prispevna območja sestavljajo vodna območja. Vodno telo je pomemben in razpoznaven del voda, ki se ga določi zaradi spremljanja stanja voda ter ohranitve in doseganja ciljnega stanja voda. Postopke določanja vodnih teles določajo predpisi iz okvira Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe). Vodno telo površinskih voda je pomemben in razpoznaven del površinskih voda s primerljivimi geomorfološkimi in geološkimi značilnostmi, ki zagotavljajo primerljive razmere za razvoj in obstoj bioloških elementov. Določena so s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in spremembe). Zaradi različnih hidromorfoloških lastnosti površinskih voda ločimo več vrst (v zbirki predstavljen kot atribut VRSTA) vodnih teles površinskih voda: vodotoki (V), jezera (J), obalno in teritorialno morje (M) poleg tega pa površinske vode opredelimo še kot umetna (UVT) in močno spremenjena vodna telesa (MPVT). Umetna vodna telesa (UVT) so tiste površinske vode, ki so nastale, kot posledica človekovih posegov v prostor, močno preoblikovana vodna telesa (MPVT) pa so tiste površinske vode, ki imajo zaradi fizičnih sprememb povzročenih s človekovo dejavnostjo močno spremenjene lastnosti. Samostojna vodna telesa površinskih voda - vodotoki so določena za: - vodotoke s prispevno površino, večjo od 100 km2, - umetne kanale, daljše od 3 km, in - vodne zadrževalnike na rekah večje od 0,5 km2. Vodotoki ali njihovi deli, ki ne ustrezajo merilom (PRITOKI), so priključeni vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo. Vodna telesa površinskih voda - vodotoki so predstavljena z linijami, širša vodna telesa vodotokov s poligoni. Samostojna vodna telesa površinskih voda - jezera so določena za: - naravna jezera s površino vodne gladine, večjo od 0,5 km2, - vodne zadrževalnike na rekah in umetne ojezeritve s površino gladine, večjo od 0,5 km2. Vodna telesa površinskih voda - jezero in vodna telesa površinskih voda - morje so predstavljena s poligoni poligoni.