Podatkovni niz prikazuje prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. Posebne zahteve veljajo na celotnih prispevnih območnih vodnih teles, ki so določena kot občutljiva zaradi evtrofikacije.

Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa (ARSO) za spremljanje kakovosti podzemnih voda. Vsako merilno mesto predstavlja v evidenci zapis, ki ga sestavljajo šifra merilnega mesta, ime merilnega mesta, ime vodonosnika, šifra vodnega telesa, ime vodnega telesa, podatke o funkciji, statusu in čiščenju merilnega mesta in Gauß-Krügerjeve koordinate lokacije.

Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa (ARSO) za spremljanje hidroloških meritev na površinskih vodah.

Opazovalnice državne mreže so namenjene beleženju potresov. Podatki iz opazovalnic se zbirajo in obdelujejo v središču za obdelavo podatkov na Agenciji RS za okolje, Uradu za seizmologijo v Ljubljani. Državna mreža potresnih opazovalnic vključuje 26 opazovalnic. V datoteki so podatki o lokaciji potresnih opazovalnic.

Prikazana merilna mesta predstavljajo osnovno mrežo merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa podzemnih voda na vodnih telesih podzemnih voda s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki za tekoče leto.

Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa (ARSO) za spremljanje kakovosti površinskih voda. Vsako merilno mesto predstavlja v evidenci zapis, ki ga sestavljajo šifra merilnega mesta, ime merilnega mesta, ime vodotoka, vodno telo, ki ga sestavljajo šifra vodnega telesa, ime povodja ali porečja, kamor spada vodno telo, ime vodotoka, kateremu pripada vodno telo, ime vodnega telesa, vrsta in tip vodnega telesa, nadmorska višina, Gauß-Krügerjeve in ETRS koordinate lokacije.

Kopalne vode na naravnih vodah se delijo na kopalna območja in na naravna kopališča. Za spremljanje kakovosti vode ima vsaka kopalna voda določeno vsaj eno merilno mesto na lokaciji, kjer se zbira največ kopalcev oz. tam, kjer je možnost za onesnaženje največja. Kakovost vode se spremlja tekom kopalne sezone v okviru programa spremljanja kakovosti kopalnih voda, katerega izvaja ARSO.

Strateške karte hrupa za pomembne ceste, v upravljanju Direkcije za infrastrukturo (DRSI), so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi prometa po glavnih in regionalnih cestah, na oddaljenosti do 1500 m od osi cest. Obremenitev okolja s hrupom je ocenjena na podlagi računskih metod ocenjevanja hrupa po smernici NMPB-Routes-1996 in standardom XPS 31-133 ter na podlagi meritev hrupa po standardu SIST ISO 1996-2:2007. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bili v III. fazi izdelave strateških kart obravnavani odseki pomembnih cest z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, določeni na podlagi prometnih podatkov iz leta 2016. Strateške karte hrupa za pomembne ceste v upravljanju DRSI, so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju, zaradi prometa po glavnih in regionalnih cestah in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa cestnega prometa, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Strateške karte hrupa za pomembne železnice, v upravljanju Slovenskih železnic d.o.o., so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi prometa po pomembnih železniških progah, na oddaljenosti do 1500 m od osi cest. Ocena obremenjenosti okolja s hrupom zaradi železniškega prometa je izdelana z modelnim izračunom na podlagi predpisane računske metode in na podlagi meritev celotne obremenjenosti okolja s hrupom na značilnih lokacijah ob obravnavanih virih hrupa. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bili v III. fazi izdelave strateških kart hrupa obravnavani odseki pomembnih železniških prog z več kot 30 000 prevozov vozil letno, določeni na podlagi prometnih podatkov iz leta 2017. Strateške karte hrupa za pomembne železnice v upravljanju Slovenskih železnic d.o.o., so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju, zaradi prometa po pomembnih železniških progah in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa prometa po železnicah, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Evidenca obsega odseke površinskih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, v skladu z določbo 4. člena Direktive Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (UL. L., št. 222 z dne 14.08.1978, str. 1) in predpisi, ki določajo kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib. Seznam odsekov sestavljajo ime odseka v numerični obliki, ime vodotoka, opis odseka kot pozicija v prostoru, vrsta odseka in dolžina odseka.