Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa (ARSO) za spremljanje kakovosti površinskih voda. Vsako merilno mesto predstavlja v evidenci zapis, ki ga sestavljajo šifra merilnega mesta, ime merilnega mesta, ime vodotoka, vodno telo, ki ga sestavljajo šifra vodnega telesa, ime povodja ali porečja, kamor spada vodno telo, ime vodotoka, kateremu pripada vodno telo, ime vodnega telesa, vrsta in tip vodnega telesa, nadmorska višina, Gauß-Krügerjeve in ETRS koordinate lokacije.

Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa (ARSO) za spremljanje kakovosti podzemnih voda. Vsako merilno mesto predstavlja v evidenci zapis, ki ga sestavljajo šifra merilnega mesta, ime merilnega mesta, ime vodonosnika, šifra vodnega telesa, ime vodnega telesa, podatke o funkciji, statusu in čiščenju merilnega mesta in Gauß-Krügerjeve koordinate lokacije.

Evidenca obsega odseke površinskih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, v skladu z določbo 4. člena Direktive Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (UL. L., št. 222 z dne 14.08.1978, str. 1) in predpisi, ki določajo kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib. Seznam odsekov sestavljajo ime odseka v numerični obliki, ime vodotoka, opis odseka kot pozicija v prostoru, vrsta odseka in dolžina odseka.

Prikazana merilna mesta predstavljajo osnovno mrežo merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa podzemnih voda na vodnih telesih podzemnih voda s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki za tekoče leto.

Opazovalnice državne mreže so namenjene beleženju potresov. Podatki iz opazovalnic se zbirajo in obdelujejo v središču za obdelavo podatkov na Agenciji RS za okolje, Uradu za seizmologijo v Ljubljani. Državna mreža potresnih opazovalnic vključuje 26 opazovalnic. V datoteki so podatki o lokaciji potresnih opazovalnic.

Strateške karte hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi cestnega in železniškega prometa na sklenjenem območju poselitve Mestne občine Maribor. Ocena obremenjenosti okolja s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa je izdelana z modelnim izračunom na podlagi predpisane računske metode in na podlagi meritev celotne obremenjenosti okolja s hrupom na značilnih lokacijah ob obravnavanih virih hrupa. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bile v III. fazi izdelave strateških kart hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor obravnavane ceste z letnim pretokom večjim od 1 milijon vozil in železniške proge z letnim pretokom večjim od 10 000 vlakov. Prometni podatki za ceste so iz leta 2016, za železniške proge pa iz leta 2017. Strateške karte hrupa, so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa cestnega in železniškega prometa, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa (ARSO) za spremljanje hidroloških meritev na površinskih vodah.

Kopalne vode na naravnih vodah se delijo na kopalna območja in na naravna kopališča. Za spremljanje kakovosti vode ima vsaka kopalna voda določeno vsaj eno merilno mesto na lokaciji, kjer se zbira največ kopalcev oz. tam, kjer je možnost za onesnaženje največja. Kakovost vode se spremlja tekom kopalne sezone v okviru programa spremljanja kakovosti kopalnih voda, katerega izvaja ARSO.

Podatkovni niz prikazuje občutljiva območja zaradi kopalnih voda po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. V prilogi Direktive 91/271/EGS so določena različna merila za določitev občutljivih območij. Merila so prenesena tudi v uredbo in vključujejo možnost, da se kot občutljivo prepozna tisto vodno telo površinske vode, kjer je potrebno dodatno čiščenje poleg tistega iz same direktive, da se izpolni zahteve drugih veljavnih direktiv Sveta. Zaradi doseganja ciljev Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) so bila tako kot občutljiva določena tista vodna telesa površinskih voda, na katerih se nahajajo kopalne vode. Podatki so namenjeni državi, lokalnim skupnostim in javnosti, da lahko na osnovi zahtev Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ali na podlagi podatkov iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ugotovijo, kakšna stopnja čiščenja komunalne odpadne vode in v katerih rokih mora biti zagotovljena na območju, ki jih zanima.

Podatkovni niz prikazuje prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. Posebne zahteve veljajo na celotnih prispevnih območnih vodnih teles, ki so določena kot občutljiva zaradi evtrofikacije.