Podatkovni niz prikazuje prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. Posebne zahteve veljajo na celotnih prispevnih območnih vodnih teles, ki so določena kot občutljiva zaradi evtrofikacije.

Podatkovni niz prikazuje občutljiva območja zaradi kopalnih voda po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. V prilogi Direktive 91/271/EGS so določena različna merila za določitev občutljivih območij. Merila so prenesena tudi v uredbo in vključujejo možnost, da se kot občutljivo prepozna tisto vodno telo površinske vode, kjer je potrebno dodatno čiščenje poleg tistega iz same direktive, da se izpolni zahteve drugih veljavnih direktiv Sveta. Zaradi doseganja ciljev Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) so bila tako kot občutljiva določena tista vodna telesa površinskih voda, na katerih se nahajajo kopalne vode. Podatki so namenjeni državi, lokalnim skupnostim in javnosti, da lahko na osnovi zahtev Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ali na podlagi podatkov iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ugotovijo, kakšna stopnja čiščenja komunalne odpadne vode in v katerih rokih mora biti zagotovljena na območju, ki jih zanima.

Evidenca obsega odseke površinskih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, v skladu z določbo 4. člena Direktive Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (UL. L., št. 222 z dne 14.08.1978, str. 1) in predpisi, ki določajo kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib. Seznam odsekov sestavljajo ime odseka v numerični obliki, ime vodotoka, opis odseka kot pozicija v prostoru, vrsta odseka in dolžina odseka.

Strateške karte hrupa za pomembne ceste, v upravljanju DARS, so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi prometa po avtocestah, na oddaljenosti do 1500 m od osi cest. Obremenitev okolja s hrupom je ocenjena na podlagi računskih metod ocenjevanja hrupa po smernici NMPB-Routes-1996 in standardom XPS 31-133 ter na podlagi meritev hrupa po standardu SIST ISO 1996-2:2007. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bili v III. fazi izdelave strateških kart hrupa obravnavani odseki pomembnih cest z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, določeni na podlagi prometnih podatkov iz leta 2016. Strateške karte hrupa za pomembne ceste v upravljanju DARS, so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju, zaradi prometa po avtocestah in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa cestnega prometa, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Strateške karte hrupa za pomembne ceste, v upravljanju Direkcije za infrastrukturo (DRSI), so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi prometa po glavnih in regionalnih cestah, na oddaljenosti do 1500 m od osi cest. Obremenitev okolja s hrupom je ocenjena na podlagi računskih metod ocenjevanja hrupa po smernici NMPB-Routes-1996 in standardom XPS 31-133 ter na podlagi meritev hrupa po standardu SIST ISO 1996-2:2007. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bili v III. fazi izdelave strateških kart obravnavani odseki pomembnih cest z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, določeni na podlagi prometnih podatkov iz leta 2016. Strateške karte hrupa za pomembne ceste v upravljanju DRSI, so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju, zaradi prometa po glavnih in regionalnih cestah in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa cestnega prometa, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Strateške karte hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi cestnega in železniškega prometa na sklenjenem območju poselitve Mestne občine Maribor. Ocena obremenjenosti okolja s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa je izdelana z modelnim izračunom na podlagi predpisane računske metode in na podlagi meritev celotne obremenjenosti okolja s hrupom na značilnih lokacijah ob obravnavanih virih hrupa. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bile v III. fazi izdelave strateških kart hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor obravnavane ceste z letnim pretokom večjim od 1 milijon vozil in železniške proge z letnim pretokom večjim od 10 000 vlakov. Prometni podatki za ceste so iz leta 2016, za železniške proge pa iz leta 2017. Strateške karte hrupa, so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa cestnega in železniškega prometa, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Strateške karte hrupa za poselitveno območje Mestne občine Ljubljana so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi cestnega in železniškega prometa na območju Mestne občine Ljubljana. Ocena obremenjenosti okolja s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa je izdelana z modelnim izračunom na podlagi predpisane računske metode in na podlagi meritev celotne obremenjenosti okolja s hrupom na značilnih lokacijah ob obravnavanih virih hrupa. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bile v III. fazi izdelave strateških kart hrupa za poselitveno območje Mestne občine Ljubljana obravnavane ceste z letnim pretokom večjim od 1 milijon vozil in železniške proge z letnim pretokom večjim od 10 000 vlakov. Prometni podatki za ceste so iz leta 2016, za železniške proge pa iz leta 2017. Strateške karte hrupa, so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa cestnega in železniškega prometa, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Strateške karte hrupa za pomembne železnice, v upravljanju Slovenskih železnic d.o.o., so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi prometa po pomembnih železniških progah, na oddaljenosti do 1500 m od osi cest. Ocena obremenjenosti okolja s hrupom zaradi železniškega prometa je izdelana z modelnim izračunom na podlagi predpisane računske metode in na podlagi meritev celotne obremenjenosti okolja s hrupom na značilnih lokacijah ob obravnavanih virih hrupa. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bili v III. fazi izdelave strateških kart hrupa obravnavani odseki pomembnih železniških prog z več kot 30 000 prevozov vozil letno, določeni na podlagi prometnih podatkov iz leta 2017. Strateške karte hrupa za pomembne železnice v upravljanju Slovenskih železnic d.o.o., so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju, zaradi prometa po pomembnih železniških progah in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa prometa po železnicah, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Podatke Opozorilne karte se uporablja za namen opredelitve potrebnosti izdelave natančnejših analiz za podajo mnenja o ogroženosti zaradi zemeljskih in hribinskih plazov na določenem območju. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov v merilu 1:25 000 je prostorska zbirka podatkov, ki vsebuje prikaze verjetnosti pojavljanja treh glavnih tipov pobočnih premikov – zemeljskih plazov, skalnih podorov in drobirskih tokov. Karto v merilu 1:25 000 izdeluje in postopno dopolnjuje Geološki zavod Slovenije. Opozorilna karta v merilu 1:25.000 prikazuje prikaz verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov, skalnih podorov in drobirskih tokov. Prikazana so zgolj izvorna območja pojavov. Verjetnost pojavljanja je na karti razdeljena na 6 stopenj od zanemarljive do zelo velike. Karta je namenjena uporabi v postopku priprave prostorskih načrtov (DPN, OPN, OPPN) ter v postopku izdaje projektnih pogojev, vodnega soglasja in mnenja. Zbirko sestavlja več slojev: Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000 vsebuje združeni prikaz verjetnosti pojavljanja vseh treh glavnih tipov pobočnih premikov – zemeljskih plazov, skalnih podorov in drobirskih tokov. Temelji na izbiri največje stopnje verjetnosti na vsaki lokaciji med verjetnostmi prikazanimi na treh Opozorilnih kartah (zemeljski plazovi, skalni podori in drobirski tokovi). Opozorilna karta prikazuje izključno izvorna območja pojavljanja. Območja premeščanja in odlaganja zemeljskih mas so lahko daleč stran (v primeru drobirskih tokov ali skalnih podorov tudi več km) od izvornih območij. Karta je namenjena uporabi v merilu 1:25.000. GeoZS je karto za območja posameznih občin izdeloval postopoma po naročilu MOP in kasneje DRSV od leta 2012 dalje (tudi v okviru projekta SLO4D, ki ga delno financira Evropska unija). Več informacij je v sloju Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila. GeoZS ob novih ugotovitvah in terenskih opažanjih nadgrajuje metodologijo in skladno s tem opravlja novelacijo opozorilnih kart na vseh predhodno obdelanih občinah. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov - GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov – GeoZS 1:25.000 prikazuje verjetnost nastajanja zemeljskih plazov. Podatki te karte so s podatki Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja skalnih podorov - GeoZS 1:25.000 in Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja drobirskih tokov - GeoZS 1:25.000 združeni v Opozorilno karto verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta prikazuje izključno izvorna območja pojavljanja zemeljskih plazov. Območja premeščanja in odlaganja zemeljskih mas so lahko daleč stran od izvornih območij. Karta je namenjena uporabi v merilu 1:25.000. . GeoZS je karto za območja posameznih občin izdeloval postopoma po naročilu MOP in kasneje DRSV od leta 2012 dalje (tudi v okviru projekta SLO4D, ki ga delno financira Evropska unija). Več informacij je v sloju Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila. GeoZS ob novih ugotovitvah in terenskih opažanjih nadgrajuje metodologijo in skladno s tem opravlja novelacijo opozorilnih kart na vseh predhodno obdelanih občinah. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja skalnih podorov - GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja skalnih podorov – GeoZS 1:25.000 prikazuje verjetnost nastajanja skalnih podorov. Podatki te karte so s podatki Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov – GeoZS 1:25.000 in Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja drobirskih tokov - GeoZS 1:25.000 združeni v Opozorilno karto verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta prikazuje izključno izvorna območja pojavljanja skalnih podorov. Območja premeščanja in odlaganja zemeljskih mas so lahko daleč stran (v primeru skalnih podorov tudi več km) od izvornih območij. Karta je namenjena uporabi v merilu 1:25.000. GeoZS je karto za območja posameznih občin izdeloval postopoma po naročilu MOP in kasneje DRSV od leta 2012 dalje (tudi v okviru projekta SLO4D, ki ga delno financira Evropska unija). Več informacij je v sloju Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila. GeoZS ob novih ugotovitvah in terenskih opažanjih nadgrajuje metodologijo in skladno s tem opravlja novelacijo opozorilnih kart na vseh predhodno obdelanih občinah. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja drobirskih tokov - GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja drobirskih tokov – GeoZS 1:25.000 prikazuje verjetnost nastajanja drobirskih tokov. Podatki te karte so s podatki Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov – GeoZS 1:25.000 in Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja skalnih podorov - GeoZS 1:25.000 združeni v Opozorilno karto verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta prikazuje izključno izvorna območja pojavljanja drobirskih tokov. Območja premeščanja in odlaganja zemeljskih mas so lahko daleč stran (v primeru drobirskih tokov tudi več km) od izvornih območij. Karta je namenjena uporabi v merilu 1:25.000. GeoZS je karto za območja posameznih občin izdeloval postopoma po naročilu MOP in kasneje DRSV od leta 2012 dalje (tudi v okviru projekta SLO4D, ki ga delno financira Evropska unija). Več informacij je v sloju Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila. GeoZS ob novih ugotovitvah in terenskih opažanjih nadgrajuje metodologijo in skladno s tem opravlja novelacijo opozorilnih kart na vseh predhodno obdelanih občinah. Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila. Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila vsebuje dodatne informacije o Opozorilni karti verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000, Opozorilni karti verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov - GeoZS 1:25.000, Opozorilni karti verjetnosti pojavljanja skalnih podorov - GeoZS 1:25.000 in Opozorilni karti verjetnosti pojavljanja drobirskih tokov - GeoZS 1:25.000. Sloj je bil izdelan na DRSV leta 2025. Terensko preverjeni zemeljski in hribinski plazovi - GeoZS. Sloj Terensko preverjeni zemeljski in hribinski plazovi - GeoZS je nastal ob izdelavi Opozorilne karte verjetnosti zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000. Sloj ne vsebuje vseh plazov, temveč le tiste, katerih lokacijo je GeoZS evidentiral v času izdelave posamezne Opozorilne karte. GeoZS je postopoma izvajal terenske preveritve plazov na območjih posameznih občin po naročilu MOP in kasneje DRSV od leta 2012 dalje (tudi v okviru projekta SLO4D, ki ga delno financira Evropska unija). Podatki o letu preveritve in podatki o preverjenih zemeljskih in hribinskih plazovih so del sloja.

Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa (ARSO) za spremljanje kakovosti površinskih voda. Vsako merilno mesto predstavlja v evidenci zapis, ki ga sestavljajo šifra merilnega mesta, ime merilnega mesta, ime vodotoka, vodno telo, ki ga sestavljajo šifra vodnega telesa, ime povodja ali porečja, kamor spada vodno telo, ime vodotoka, kateremu pripada vodno telo, ime vodnega telesa, vrsta in tip vodnega telesa, nadmorska višina, Gauß-Krügerjeve in ETRS koordinate lokacije.