Podatkovni niz prikazuje prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. Posebne zahteve veljajo na celotnih prispevnih območnih vodnih teles, ki so določena kot občutljiva zaradi evtrofikacije.

Strateške karte hrupa za pomembne ceste, v upravljanju Direkcije za infrastrukturo (DRSI)...

Evidenca obsega odseke površinskih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, v skladu z določbo 4. člena Direktive Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (UL. L., št. 222 z dne 14.08.1978, str. 1) in predpisi, ki določajo kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib. Seznam odsekov sestavljajo ime odseka v numerični obliki, ime vodotoka, opis odseka kot pozicija v prostoru, vrsta odseka in dolžina odseka.

Podatkovni niz prikazuje občutljiva območja zaradi kopalnih voda po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. V prilogi Direktive 91/271/EGS so določena različna merila za določitev občutljivih območij. Merila so prenesena tudi v uredbo in vključujejo možnost, da se kot občutljivo prepozna tisto vodno telo površinske vode, kjer je potrebno dodatno čiščenje poleg tistega iz same direktive, da se izpolni zahteve drugih veljavnih direktiv Sveta. Zaradi doseganja ciljev Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) so bila tako kot občutljiva določena tista vodna telesa površinskih voda, na katerih se nahajajo kopalne vode. Podatki so namenjeni državi, lokalnim skupnostim in javnosti, da lahko na osnovi zahtev Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ali na podlagi podatkov iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ugotovijo, kakšna stopnja čiščenja komunalne odpadne vode in v katerih rokih mora biti zagotovljena na območju, ki jih zanima.

Strateške karte hrupa za poselitveno območje Mestne občine Ljubljana so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi cestnega in železniškega prometa na območju Mestne občine Ljubljana. Ocena obremenjenosti okolja s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa je izdelana z modelnim izračunom na podlagi predpisane računske metode in na podlagi meritev celotne obremenjenosti okolja s hrupom na značilnih lokacijah ob obravnavanih virih hrupa. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bile v III. fazi izdelave strateških kart hrupa za poselitveno območje Mestne občine Ljubljana obravnavane ceste z letnim pretokom večjim od 1 milijon vozil in železniške proge z letnim pretokom večjim od 10 000 vlakov. Prometni podatki za ceste so iz leta 2016, za železniške proge pa iz leta 2017. Strateške karte hrupa, so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa cestnega in železniškega prometa, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Strateške karte hrupa za pomembne železnice, v upravljanju Slovenskih železnic d.o.o., so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi prometa po pomembnih železniških progah, na oddaljenosti do 1500 m od osi cest. Ocena obremenjenosti okolja s hrupom zaradi železniškega prometa je izdelana z modelnim izračunom na podlagi predpisane računske metode in na podlagi meritev celotne obremenjenosti okolja s hrupom na značilnih lokacijah ob obravnavanih virih hrupa. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bili v III. fazi izdelave strateških kart hrupa obravnavani odseki pomembnih železniških prog z več kot 30 000 prevozov vozil letno, določeni na podlagi prometnih podatkov iz leta 2017. Strateške karte hrupa za pomembne železnice v upravljanju Slovenskih železnic d.o.o., so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju, zaradi prometa po pomembnih železniških progah in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa prometa po železnicah, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Strateške karte hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Zbirka podatkov je prostorski prikaz obremenitve okolja s hrupom, zaradi cestnega in železniškega prometa na sklenjenem območju poselitve Mestne občine Maribor. Ocena obremenjenosti okolja s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa je izdelana z modelnim izračunom na podlagi predpisane računske metode in na podlagi meritev celotne obremenjenosti okolja s hrupom na značilnih lokacijah ob obravnavanih virih hrupa. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi. Različne barve na kartah hrupa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa za kazalca Ldvn (celodnevno obdobje: dan-večer-noč) in Lnoč (obdobje noči), v pasovih po 5 dB(A). Skladno z določili zakonodaje so bile v III. fazi izdelave strateških kart hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor obravnavane ceste z letnim pretokom večjim od 1 milijon vozil in železniške proge z letnim pretokom večjim od 10 000 vlakov. Prometni podatki za ceste so iz leta 2016, za železniške proge pa iz leta 2017. Strateške karte hrupa, so izdelane z namenom ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu v okolju in so izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjševanje hrupa cestnega in železniškega prometa, ki se jih podrobneje opredeli v operativnem programu varstva pred hrupom.

Seznam naravnih vrednot opredeljuje naravne vrednote v prostoru in je namenjen njihovemu varstvu. Podatki o prostorski razporeditvi naravnih vrednot v Sloveniji in z njimi povezani atributni podatki so namenjeni pripravi naravovarstvenih smernic za plane, programe, načrte, prostorske ali druge akte ter njihove spremembe ali dopolnitve in izdelavi upravljalskih načrtov zavarovanih območij. Poleg tega omogočajo različne analize, primerjalno vrednotenje in so v pomoč pri operativnem naravovarstvenem delu. Nenazadnje so namenjeni lastnikom zemljišč in ozaveščanju najširše javnosti o bogastvu naravne dediščine Slovenije oziroma naravnih vrednot in pomenu njihovega varovanja. Podatkovni niz prikazuje prostorsko razporeditev območij naravnih vrednot v Sloveniji, kot so določene s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15, 7/19 in 53/23) izdanem na podlagi 6. odstavka 37. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O). Naravna vrednota je po Zakonu o ohranjanju narave poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Med objekte in območja naravnih vrednot štejemo predvsem: geološke pojave, minerale in fosile ter njihova nahajališča, površinske in podzemske kraške pojave, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološke pojave, ledenike in oblike ledeniškega delovanja, izvire, slapove, brzice, jezera, barja, potoke in reke z obrežji, morsko obalo, rastlinske in živalske vrste, njihove izjemne osebke ter njihove življenjske prostore, ekosisteme, krajino in oblikovano naravo. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot predpisuje izdelavo dveh variant GIS slojev z mejami naravnih vrednot. Sloj območij naravnih vrednot je eden od treh slojev variante za javno uporabo, izdelane v skladu s 7. odstavkom 5. člena citiranega Pravilnika. Opisni podatki dopolnjujejo prostorsko opredelitev naravnih vrednot, tako da za vsak element ali območje podajajo atributne podatke, kot jih predpisuje Pravilnik: evidenčno številko naravne vrednote, ime naravne vrednote, kratko oznako, razvrstitev med naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena in zvrst oziroma zvrsti naravne vrednote.

Evidenca obsega seznam merilnih mest v mreži državnega monitoringa (ARSO) za spremljanje kakovosti površinskih voda. Vsako merilno mesto predstavlja v evidenci zapis, ki ga sestavljajo šifra merilnega mesta, ime merilnega mesta, ime vodotoka, vodno telo, ki ga sestavljajo šifra vodnega telesa, ime povodja ali porečja, kamor spada vodno telo, ime vodotoka, kateremu pripada vodno telo, ime vodnega telesa, vrsta in tip vodnega telesa, nadmorska višina, Gauß-Krügerjeve in ETRS koordinate lokacije.