Baza pokrovnosti tal CLC 2006 je narejena iz kombinacije baze CLC 2000 in baze sprememb v pokrovnosti tal med letoma 2000 in 2006. Baza sprememb je bila narejena s pomočjo vizualne interpretacije satelitskih posnetkov. V primeru odkrite napake v bazi CLC 2000 se je popravila tudi ta baza. Rezultat tega je popravljena baza CLC 2000. Podatki so namenjeni za vsedržavno podatkovno bazo rabe in pokrovnosti tal, ki je primerljiva z ostalimi državami v Evropi. Primeri uporabe v Sloveniji: - za poročanje Evropski agenciji za okolje: o vodah, pozidavi in prekrivanju tal, o stanju morja in obale, Evropski komisiji: pri interkalibracijski vaji merilnih mest na površinskih vodotokih, - za posodobitev mreže monitoringa kakovosti podzemnih voda, - kot podlaga za izvajanje monitoringa tal, - kot indikator pokrovnosti, - kot osnovni sloj projekta Inspire, - kot podlaga pri projektu Nopolu, - kot podlaga za Naturo 2000. Primeri uporabe v Evropi: - modeliranje onesnaženosti tal v črnem trikotniku na nemško-češko-poljski tromeji - ugotavljanje nevarnosti erozije prsti na Slovaškem, - modeliranje koncentracije fosforja v rekah na Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji, - razmejitev manj ugodnih kmetijskih površin na Poljskem, - izdelava turistične karte Slovaške, - ugotavljanje sprememb rabe pokrajine na Slovaškem. Področja uporabe CLC v Evropi: - prostorske analize, - vrednotenje in ocenjevanje podatkov o pokrovnosti, rabi tal in kakovosti zemljišč, - prikaz sprememb, - analiza pokrajin, - pokrajinski indikatorji, - analiza vodotokov in rabe mokrišč, - razvoj GIS za potrebe NATURA 2000 - ugotavljanje sprememb za potrebe določanja habitatov in ocen izpostavljenosti ranljivih območij, - ocena CO2 emisij, - podatki o pokrovnosti okrog merilnih postaj, - nova dodelitev parametrov kakovosti zraka glede na podatke o pokrovnosti, - vpliv transporta, odvzem zemljišč za potrebe prometa, - vpliv na zavarovana območja.

Podatkovni niz prikazuje občutljiva območja zaradi kopalnih voda po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. V prilogi Direktive 91/271/EGS so določena različna merila za določitev občutljivih območij. Merila so prenesena tudi v uredbo in vključujejo možnost, da se kot občutljivo prepozna tisto vodno telo površinske vode, kjer je potrebno dodatno čiščenje poleg tistega iz same direktive, da se izpolni zahteve drugih veljavnih direktiv Sveta. Zaradi doseganja ciljev Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) so bila tako kot občutljiva določena tista vodna telesa površinskih voda, na katerih se nahajajo kopalne vode. Podatki so namenjeni državi, lokalnim skupnostim in javnosti, da lahko na osnovi zahtev Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ali na podlagi podatkov iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ugotovijo, kakšna stopnja čiščenja komunalne odpadne vode in v katerih rokih mora biti zagotovljena na območju, ki jih zanima.

Podatkovni niz prikazuje občutljiva območja zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. V prilogi Direktive 91/271/EGS so določena različna merila za določitev občutljivih območij. Merila so prenesena tudi v uredbo in vključujejo možnost, da se kot občutljivo prepozna tisto vodno telo površinske vode, ki je evtrofno ali bi lahko postalo evtrofno, če se ne zagotovi ustreznega varstva. Na podlagi navedenih meril so bila tako kot občutljiva določena tista vodna telesa površinskih voda, kjer je v preteklem obdobju že bil zaznan pojav evtrofikacije, ali pa je bila ocenjena občutljivost za nastop evtrofikacije. Podatki so namenjeni državi, lokalnim skupnostim in javnosti, da lahko na osnovi zahtev Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ali na podlagi podatkov iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ugotovijo, kakšna stopnja čiščenja komunalne odpadne vode in v katerih rokih mora biti zagotovljena na območju, ki jih zanima.

Opis podatkovne zbirkeCRP je osrednja zbirka podatkov: - o državljanih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tujcih, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, - o državljanih, ki so stalno ali začasno, za več kot tri mesece, odsotni iz Republike Slovenije, - o tujcih, ki v Republiki Sloveniji nimajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje, imajo pa določene pravice ali obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, davkov, iz humanitarnih razlogov ali na drugem področju, če je tako določeno z zakonom. Podatki v CRP so: EMŠO, kraj rojstva, ime in priimek, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča, zakonski stan, šolska izobrazba, volilna pravica, EMŠO matere, EMŠO očeta, EMŠO zakonca, EMŠO otrok, identifikatorji za povezovanje z administrativnimi zbirkami podatkov v upravljanju javnega sektorja ter datumi in podatki o dogodkih, spremembah ali popravkih. V CRP-ju se podatki o prebivalstvu centralno zbirajo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo z namenom spremljati stanje in gibanje prebivalstva. Zbirko določa Zakon o centralnem registru prebivalstva.