Storitev omogoča WMS prikaz podatkov.

Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) v 5. členu opredeljuje oceno poplavne nevarnosti kot podlago za določitev poplavnih območij in njihovo razvrščanje. Rezultati ocene se prikažejo na opozorilni karti poplav, ki vsebuje podatke o topografiji in rabi tal, znotraj povodij in porečij pa se označijo tudi (8. člen): - mejna črta možnega dosega poplav oziroma del tekočih in stoječih voda ali del obale morja, kjer je znano, da prihaja do poplav, vključno z oznako smeri poplavljanja, - mejna črta možnega obsega erozijskih pojavov oziroma del tekočih in stoječih voda ali dela obale morja, kjer je znano, da prihaja do erozije, - mesta posameznih poplavnih dogodkov s točkovnimi oznakami, - s točkovnimi ali linijskimi oznakami posamezni vodni objekti, kjer lahko nastanejo poplave in erozija zaradi napačnega obratovanja ali porušitve. Opozorilna karta poplav in erozije vsebuje tudi besedilni del, ki obsega opis poplavnih in erozijskih dogodkov, predvsem tistih, ki bi se lahko v prihodnosti ponovili in v zvezi z njimi predvsem datum, vir podatkov, opis dogodka in posledic na življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti, kulturno dediščino ter druge pomembne informacije o razmerah na določenem območju. Opozorilna karta poplav in erozije lahko, kjer je to smiselno, vsebuje tudi ocene bodočih poplav in erozije ter njihovih posledic na življenje ljudi, okolje, razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti z upoštevanjem dolgoročnega načrtovanega razvoja in podnebnih sprememb. Podatkovni sloj vsebuje prikazana območja poplavljanja, ki so bila zabeležena ob poplavnih dogodkih ali modelirana v sklopu izdelave hidrološko-hidravličnih študij ali navedena v drugih virih. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo ovojnico dosegov poplav pri različnih dogodkih ali scenarijih dogodkov. Namen podatkovnega sloja je prostorski prikaz možnih lokacij, obsega in pogostosti pojavljanja poplav, ki lahko služi opozarjanju na poplavno nevarnost pri prostorskem načrtovanju ter osveščanju javnosti o poplavni problematiki. Opozorilna karta poplav v vodnem katastru vsebuje: - območja zelo redkih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo 50 ali več let, - območja redkih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo od 10 do 20 let, - območja pogostih poplav, ki vključujejo poplave s povratno dobo od 2 do 5 let. Prikazani poligoni so opremljeni z oceno zanesljivosti (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka). Opozorilna karta poplav v vodnem katastru vsebuje tudi: - poplavne dogodke. Drugi podatki ocene poplavne nevarnosti v skladu s 7. členom Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) so: - funkcionalne razlivne površine (podatkovni sloj funkcionalnih razlivnih površin prikazuje poplavne površine, namenjene nadzorovanemu razlivanju viškov voda, na podlagi karakteristične gladine v zadrževalniku ali koti vrha pregrade ter izrisa plastnic na osnovi DMV5 oziroma izrisa na osnovi DOF ali TTN 5000. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd.), - odseki poplavljanja (podatkovni sloj prikazuje odseke vodotokov, ki poplavljajo, a ni znan njihov doseg poplave. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd), - smeri poplavljanja (sloj prikazuje smeri poplavnega toka. Smer poplavnega toka je smer, kamor teče voda iz vodotoka oziroma kamor je tok vode na poplavnem območju usmerjen. Sloj je izdelan na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije IzVRS, DRSV in njenih koncesionarjev, študij, publikacij, člankov, ipd.), - območja poplavljanja (podatkovni sloj vsebuje območja zelo redkih poplav (poplav s povratno dobo 50 let ali več) fluvialnega in pluvialnega tipa, ki so bila določena s pomočjo poenostavljenega hidrološko-hidravličnega modela in na podlagi razpoložljivih podatkov o reliefu, pokrovnosti tal, padavinah in pretokih. Uporaba podatkovnega sloja je primerna za kartografske prikaze v merilu 1:50.000), - območja hidrološko-hidravličnega modeliranja za območja poplavljanja (podatkovni sloj določa meje območij poenostavljenih hidrološko-hidravličnih modelov, izdelanih z aplikacijo efektivnih padavin na dvodimenzijsko računsko mrežo, ki potekajo po meji hidrografskih območij četrte in tretje ravni, meji državnega ozemlja, meji podrobnejših razvodnic ali ročno zarisani meji modelnih območij), - kartografski prikazi območij poplavljanja in območij hidrološko-hidravličnega modeliranja v PDF formatu, ki prikazujejo območja poplavljanja po posameznih porečjih in - poročila o oceni poplavne nevarnosti za območja poplavljanja v PDF formatu, ki opisujejo način ocenjevanja poplavne nevarnosti po posameznih porečjih.

WMS storitev za INSPIRE požarno ogroženi gozdovi

Območja poplavne nevarnosti se določajo predvsem na podlagi opozorilne karte poplav, prednostno za območja, kjer lahko pride do pomembnejše ogroženosti. Določitev območij se izvaja z metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju znanosti na podlagi hidroloških, geoloških, geomorfoloških in geodetskih podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrovnosti. izbira metod mora ustrezati dejanskim razmeram na območju in pričakovani natančnosti rezultatov. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege: - območij poplavljanja pri pretoku Q500, - območij poplavljanja pri pretoku Q100 - območij poplavljanja pri pretoku Q10. - območja hidravlične obdelave, na katerih so rezultati hidrološko-hidravlične analize poplavne nevarnosti veljavni (OVR). Posamezne hidrološko-hidravlične študije imajo določena območja hidravlične obdelave in območja veljavnosti rezultatov hidravličnega modela. Na dveh ali več območjih prekrivanja veljavnosti rezultatov so območja združena v eno skupno območje veljavnosti rezultatov. Osnovni namen podatkovnega sloja je podrobnejši prikaz poplavnih razmer na določenem območju in zagotavljanje strokovne podlage za razvrščanje območij poplavljanja v razrede poplavne nevarnosti. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor, obveščanju in ozaveščanju javnosti, načrtovanju ukrepov zaščite in reševanja ter izvajanju mednarodnih obveznosti.

Območja poplavne nevarnosti se na podlagi meril, ki razvrščajo moč poplavnega toka pri enaki verjetnosti nastanka dogodka, razvrstijo v razrede poplavne nevarnosti, pri čemer je odločujoče tisto merilo, ki izkazuje največji razred nevarnosti. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege območij razreda: - majhne poplavne nevarnosti (Pm), kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode manjša od 0,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode manjši od 0,5m2/s. - srednje poplavne nevarnosti (Ps), kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode enaka ali večja od 0,5 m in manjša od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 0,5 m2/s in manjši od 1,5 m2/s oziroma, kjer je pri pretoku Q10 ali gladini G10 globina vode večja od 0,0 m. - velike poplavne nevarnosti (Pv), kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode enaka ali večja od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 1,5 m2/s. - preostale poplavne nevarnosti (Pp), kjer poplava nastane zaradi izrednih naravnih ali od človeka povzročenih dogodkov (npr. izredni meteorološki pojavi ali poškodbe ali porušitve protipoplavnih objektov ali drugih vodnih objektov). V praksi se med ta območja uvrščajo območja poplavne nevarnosti med Q100 in Q500. - ter območje veljavnosti rezultatov (OVR) - to je območje, na katerem so prikazani razredi poplavne nevarnosti veljavni. Osnovni namen podatkovnega sloja je opredelitev pogojev in omejitev za izvajanje posegov v prostor in dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor ter obveščanju o poplavnih razmerah.

Osnovni namen podatkovnega sloja je opredelitev pogojev in omejitev za izvajanje posegov v prostor in dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Podatki so namenjeni tudi načrtovanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor ter obveščanju o poplavnih razmerah. Območja so določena po postopku, predpisanem v Pravilniku o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/2007). Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege majhnih globin (Gm), kjer je pri pretoku Q100 globina vode manjša od 0.5 m, obsege srednjih globin (Gs), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 0.5 m in manjša od 1.5 m in obsege velikih globin (Gv), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 1.5 m. Območje veljavnosti rezultatov prikazuje območje, kjer ti rezultati veljajo.

Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov v merilu 1:25 000 je prostorska zbirka podatkov, ki vsebuje prikaze verjetnosti pojavljanja treh glavnih tipov pobočnih premikov – zemeljskih plazov, skalnih podorov in drobirskih tokov. Karto v merilu 1:25 000 izdeluje in postopno dopolnjuje Geološki zavod Slovenije. Opozorilna karta v merilu 1:25.000 prikazuje prikaz verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov, skalnih podorov in drobirskih tokov. Prikazana so zgolj izvorna območja pojavov. Verjetnost pojavljanja je na karti razdeljena na 6 stopenj od zanemarljive do zelo velike. Karta je namenjena uporabi v postopku priprave prostorskih načrtov (DPN, OPN, OPPN) ter v postopku izdaje projektnih pogojev, vodnega soglasja in mnenja. Zbirko sestavlja več slojev: Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000 vsebuje združeni prikaz verjetnosti pojavljanja vseh treh glavnih tipov pobočnih premikov – zemeljskih plazov, skalnih podorov in drobirskih tokov. Temelji na izbiri največje stopnje verjetnosti na vsaki lokaciji med verjetnostmi prikazanimi na treh Opozorilnih kartah (zemeljski plazovi, skalni podori in drobirski tokovi). Opozorilna karta prikazuje izključno izvorna območja pojavljanja. Območja premeščanja in odlaganja zemeljskih mas so lahko daleč stran (v primeru drobirskih tokov ali skalnih podorov tudi več km) od izvornih območij. Karta je namenjena uporabi v merilu 1:25.000. GeoZS je karto za območja posameznih občin izdeloval postopoma po naročilu MOP in kasneje DRSV od leta 2012 dalje (tudi v okviru projekta SLO4D, ki ga delno financira Evropska unija). Več informacij je v sloju Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila. GeoZS ob novih ugotovitvah in terenskih opažanjih nadgrajuje metodologijo in skladno s tem opravlja novelacijo opozorilnih kart na vseh predhodno obdelanih občinah. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov - GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov – GeoZS 1:25.000 prikazuje verjetnost nastajanja zemeljskih plazov. Podatki te karte so s podatki Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja skalnih podorov - GeoZS 1:25.000 in Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja drobirskih tokov - GeoZS 1:25.000 združeni v Opozorilno karto verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta prikazuje izključno izvorna območja pojavljanja zemeljskih plazov. Območja premeščanja in odlaganja zemeljskih mas so lahko daleč stran od izvornih območij. Karta je namenjena uporabi v merilu 1:25.000. . GeoZS je karto za območja posameznih občin izdeloval postopoma po naročilu MOP in kasneje DRSV od leta 2012 dalje (tudi v okviru projekta SLO4D, ki ga delno financira Evropska unija). Več informacij je v sloju Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila. GeoZS ob novih ugotovitvah in terenskih opažanjih nadgrajuje metodologijo in skladno s tem opravlja novelacijo opozorilnih kart na vseh predhodno obdelanih občinah. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja skalnih podorov - GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja skalnih podorov – GeoZS 1:25.000 prikazuje verjetnost nastajanja skalnih podorov. Podatki te karte so s podatki Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov – GeoZS 1:25.000 in Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja drobirskih tokov - GeoZS 1:25.000 združeni v Opozorilno karto verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta prikazuje izključno izvorna območja pojavljanja skalnih podorov. Območja premeščanja in odlaganja zemeljskih mas so lahko daleč stran (v primeru skalnih podorov tudi več km) od izvornih območij. Karta je namenjena uporabi v merilu 1:25.000. GeoZS je karto za območja posameznih občin izdeloval postopoma po naročilu MOP in kasneje DRSV od leta 2012 dalje (tudi v okviru projekta SLO4D, ki ga delno financira Evropska unija). Več informacij je v sloju Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila. GeoZS ob novih ugotovitvah in terenskih opažanjih nadgrajuje metodologijo in skladno s tem opravlja novelacijo opozorilnih kart na vseh predhodno obdelanih občinah. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja drobirskih tokov - GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja drobirskih tokov – GeoZS 1:25.000 prikazuje verjetnost nastajanja drobirskih tokov. Podatki te karte so s podatki Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov – GeoZS 1:25.000 in Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja skalnih podorov - GeoZS 1:25.000 združeni v Opozorilno karto verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000. Opozorilna karta prikazuje izključno izvorna območja pojavljanja drobirskih tokov. Območja premeščanja in odlaganja zemeljskih mas so lahko daleč stran (v primeru drobirskih tokov tudi več km) od izvornih območij. Karta je namenjena uporabi v merilu 1:25.000. GeoZS je karto za območja posameznih občin izdeloval postopoma po naročilu MOP in kasneje DRSV od leta 2012 dalje (tudi v okviru projekta SLO4D, ki ga delno financira Evropska unija). Več informacij je v sloju Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila. GeoZS ob novih ugotovitvah in terenskih opažanjih nadgrajuje metodologijo in skladno s tem opravlja novelacijo opozorilnih kart na vseh predhodno obdelanih občinah. Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila. Sloj z letom izdelave opozorilnih kart in povezavami na poročila vsebuje dodatne informacije o Opozorilni karti verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000, Opozorilni karti verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov - GeoZS 1:25.000, Opozorilni karti verjetnosti pojavljanja skalnih podorov - GeoZS 1:25.000 in Opozorilni karti verjetnosti pojavljanja drobirskih tokov - GeoZS 1:25.000. Sloj je bil izdelan na DRSV leta 2024. Terensko preverjeni zemeljski in hribinski plazovi - GeoZS. Sloj Terensko preverjeni zemeljski in hribinski plazovi - GeoZS je nastal ob izdelavi Opozorilne karte verjetnosti zemeljskih in hribinskih plazov SKUPNA – GeoZS 1:25.000. Sloj ne vsebuje vseh plazov, temveč le tiste, katerih lokacijo je GeoZS evidentiral v času izdelave posamezne Opozorilne karte. GeoZS je postopoma izvajal terenske preveritve plazov na območjih posameznih občin po naročilu MOP in kasneje DRSV od leta 2012 dalje (tudi v okviru projekta SLO4D, ki ga delno financira Evropska unija). Podatki o letu preveritve in podatki o preverjenih zemeljskih in hribinskih plazovih so del sloja.

Karta potresne nevarnosti Slovenije. Projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let.